Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja PCT za zajezitev širjenja novega koronavirusa je sicer sprva določal, da v primeru pozitivnega rezultata na hitrem testu zdravnik napoti testirano osebo na potrditev s testom PCR. A podatki, ki jih je objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), kažejo, da se od februarja do konca septembra 4387 oz. 13,6 odstotka tistih, ki so bili pozitivni na hitrem testu, ni udeležilo testiranja s PCR-testom.
Številčnosti tistih, ki kljub pozitivnem hitrem testu ne gredo na PCR-testiranje, so se očitno začeli zavedati tudi na ministrstvu. Vlada je namreč sredi septembra v odlok dodala določbo, da se mora pozitiven na hitrem testu udeležiti tudi testiranja s testom PCR, se umakniti v samoizolacijo in upoštevati druga navodila NIJZ.
Na zdravstvenem inšpektoratu pojasnjujejo, da lahko skladno z določbami zakona o nalezljivih bolezni nadzirajo upoštevanje izolacije, ki jo odredi zdravnik ali NIJZ. Vendar pa po pozitivnem hitrem testu zdravnik oz. NIJZ ne odredita osamitve, saj je za dokončno potrditev okužbe potreben še PCR-test, ki je bolj zanesljiv.
Da ni organa, ki bi lahko nadziral, ali se posameznik po pozitivnem hitrem testu v resnici umaknejo v samoizolacijo, so potrdili tudi na ministrstvu za zdravje. Inšpektorat bo tako preverjal, ali se osebe po pozitivnem hitrem testu ne udeležijo PCR-testiranja. "Inšpektorat je uvedel inšpekcijski nadzor in začel zbiranje dokazil o morebitnih nepravilnostih. Postopkov, ki so v teku, do zaključka ne moremo komentirati," so pojasnili.
Ker odlok določa obveznost udeležbe testiranja s testom PCR za tiste osebe, ki jo je zaradi pozitivnega rezultata hitrega testiranja zdravnik napotil na potrditev s testom PCR, lahko kršitelja doleti tudi denarna kazen, ki znaša med 400 in 4000 evrov.
KOMENTARJI (37)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.