Na seznamu najbolj obetavnih cepiv proti covid-19 so trenutno cepiva družb Gilead Sciences, AstraZeneca, Pfizer in Moderna, bitka za cepivo pa povzroča tudi nekatere spremembe v farmacevtski industriji, tako se britansko-švedska AstraZeneca in ameriški konkurent Gilead Sciences pogovarjata celo o združitvi. Kot poroča Bloomberg, bi to pomenilo eno največjih farmacevtskih združitev vseh časov, nastalo bi podjetje, vredno več kot 200 milijard evrov.
AstraZeneca sicer cepivo AZD1222 razvija v sodelovanju z univerzo Oxford. Kot pravijo, so že pripravljeni temelji za proizvodnjo dveh milijard odmerkov cepiva proti covid-19.
Ta visoka številka se je pojavila, potem ko sta se organizaciji CEPI in Gavi, ki delujeta s podporo WHO in Fundacije Billa in Melinde Gates, zavezali, da bosta prispevali več kot 700 milijonov evrov za proizvodnjo in distribucijo cepiva. Podpisana je bila tudi pogodba z družbo Serum Institute of India, ki naj bi za države v razvoju in revne države proizvedla milijardo odmerkov.
Richard Hatchett iz organizacije CEPI je sicer priznal, da je "precejšnje tveganje" investirati v proizvodnjo produkta, ki morda nikoli ne bo uporabljen. "Če pa bo cepivo uspešno, pa se bo seveda zgodnji vstop v proizvodnjo zelo obrestoval, saj bodo odmerki cepiva na voljo takoj, ko bo jasno, da je varno in učinkovito," je še dodal. Ali cepivo deluje, naj bi znanstveniki vedeli do konca avgusta.
Ni pa to edini načrt za proizvodnjo pred odobritvijo. ZDA – torej njihov predsednik Donald Trump – trdijo, da imajo že dva milijona pripravljenih odmerkov, ki jih "lahko uporabijo takoj, ko bodo dokazano varni". Trump sicer ni obelodanil, za katero cepivo konkretno gre, je pa njegova administracija podprla pet podjetij, za katera so ocenili, da so najbližje temu, da razvijejo učinkovito cepivo. Gre za družbe Moderna, skupno cepivo univerze Oxford in družbe AstraZeneca ter podjetja Johnson & Johnson, Merck in Pfizer. Na različne konje stavijo tudi zato, ker se mehanizmi cepiv nekoliko razlikujejo – in je tako možnost končnega uspeha nekoliko večja.
To pa niti nista edina primera napovedi družb, da so cepiva že na poti v proizvodnjo ali celo že v proizvodnji. Tudi univerza Queensland in CSL napovedujeta proizvodnjo 100 milijonov odmerkov cepiva do konca leta.
Zanimivo pri vsem skupaj je, da nameravajo nekateri v proizvodnjo pred odobritvijo. To tudi v delu strokovne javnosti vzbuja nekaj nelagodja, še posebej, potem ko so bile preskočene tudi nekatere zgodnje testne faze in se je testiranje na ljudeh začelo veliko hitreje, kot je to običajno. Pozivov k temu, da morajo biti cepiva, ki bodo na koncu razdeljena populaciji, resnično varna, tako ne manjka.
Še vedno pa ni povsem jasno, o kakšni učinkovitosti je govora. Ameriški epidemiolog Anthony Fauci je že izrazil dvom, da bodo cepiva nudila dolgotrajno zaščito, bolj se računa na podobno vedenje cepiv kot v primeru cepljenja proti sezonski gripi, med drugim tudi v smeri, da se pri cepljenih osebah prepreči razvoj najhujše oblike bolezni.
Ko gre za testne faze, naj bi bilo trenutno najdlje cepivo mRNA-1273 proizvajalca Moderna, ki je trenutno v drugi, ključni fazi testiranj na ljudeh. Na ljudeh so ga začeli testirati le 66 dni, potem ko je bila prvič izdelana genetska sekvenca SARS-CoV-2. Cepivo skuša organizem spodbuditi, da prepozna protein, s katerim se virus veže na celice gostitelja in prepreči vezavo.
Da imajo v drugi fazi testov na ljudeh kar pet cepiv, sicer trdijo na Kitajskem. Njihova družba Sinovac trdi, da so 99-odstotno prepričani, da bodo testi dokazali, da cepivo deluje. Oblasti pa že sestavljajo sezname skupin, kamor med drugim sodijo zdravstveni delavci, ki bi lahko bili cepljeni že v začetku septembra.
Prav tako kitajske oblasti poudarjajo, da bo njihovo cepivo razpoložljivo globalno, napovedujejo velike pošiljke državam, ki bodo imele težave z virusom, s tem pa se zaostruje tudi "geopolitični" del bitke za cepivo med ZDA in Kitajsko, ki jo sicer številni še vedno vidijo kot krivca za družbeno in gospodarsko katastrofo, ki jo je povzročil covid-19, ki naj bi se hitro širil po svetu, medtem ko so kitajske oblasti (vsaj javno) podcenjevale virus. Je pa država "koronaobdobje" spretno izkoristila za samopromocijo s pošiljkami zaščitne in medicinske opreme, zdaj pa želi trend nadaljevati s cepivom.
V zgodnejši testni fazi je medtem cepivo Pfizer-BNTECH, od katerega si veliko obetajo v Nemčiji, v družbi pa menijo, da bi lahko bilo cepivo pripravljeno do konca letošnjega oktobra.
Nekaj sprememb se dogaja tudi na področju zdravil za covid-19. Rusija je odobrila zdravilo Avifavir, ki naj bi ga v bolnišnicah uporabljali za zdravljenje pacientov s covid-19. Bolnišnicam naj bi ga začeli razdeljevati še ta mesec. AstraZeneca pa se je v boj proti covid-19 vključila tudi z zdravilom Calquence, ki je bilo sicer razvito za zdravljenje pacientov z rakom, a se je medtem izkazalo učinkovito tudi v boju z novim koronavirusom, zato potekajo nadaljnja testiranja.
KOMENTARJI (248)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.