Psihoterapevti: Učitelji, držite se minimalnega števila ocen

Strokovna skupina Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (SKZP) je v pismu, naslovljenem na vse odločevalce in strokovne delavce v šolstvu ter vse odrasle, ki imajo vpliv na otroke in mladostnike, slednje pozvala k nujni takojšnji prilagoditvi zahtev v šoli. Kot poudarjajo, so prav oni, strokovnjaki za duševno zdravje, tisti, ki dajejo glas najranljivejšim, torej otrokom in mladostnikom, ki so v času zaključevanja šole izpostavljeni izjemnim pritiskom učnih obveznosti celotnega šolskega leta, kot da se epidemija sploh ne bi zgodila.

"Večmesečnemu zanikanju dejstva, da se je velik delež otrok in mladostnikov tekom šolanja na daljavo tako ali drugače 'izgubil' pred zasloni, se (v zadnjih mesecih 'sproščanja' ukrepov) pridružuje nevarno pričakovanje, da je zamujeno mogoče nadoknaditi brez posledic ter tako nadaljevati šolanje (in življenje nasploh) znotraj 'tirnic normalnosti', kot da se ni nič zgodilo," poudarjajo.

Po njihovem mnenju odločevalci niso dovolj upoštevali izrednosti razmer, prav tako vztrajajo v prepričanju, da bodo pod pritiskom z besedami "zdrži še malo" otroci in mladostniki kompenzirali izgubljeno in zamujeno. In prav zaradi nezmožnosti 'blaženja' storilnostno naravnanega delovanja in s tem nesočutnega odzivanja na spremembe otroci doživljajo duševne stiske, ki bodo po prepričanju SKZP pustile trajne posledice.

Psihoterapevti, ki delujejo na področju pomoči v stiskah, so namreč zelo zaskrbljeni nad togostjo šolskega sistema, ki kljub velikim spremembam, ki so se zgodile v zadnjem letu, ostaja zaprt v kalupu običajnega zaključevanja šolskega leta. "Več poskusov samomora, samopoškodovalnega vedenja, povečanja uživanja psihoaktivnih snovi ipd., to je zgolj vrh ledene gore, skrb vzbujajoče pa so tudi ostale posledice 'nenormalnega' šolskega leta. Pri svojem delu se srečujemo z najstniki, ki se soočajo s hudimi stiskami, kar pa ne zajema samo otrok, ki so imeli težave že prej, ampak tudi predhodno dobro funkcionalne otroke in mladostnike," opozarjajo. 

Psihoterapevti, ki se dnevno srečujejo s temi stiskami, odločno protestirajo proti družbenemu zanemarjanju najranljivejših, zato pozivajo k takojšnji akciji ključnih odločevalcev na področju šolstva. Učitelje pozivajo, da se držijo minimalnega števila ocen pri določenem šolskem predmetu. Vsa nadaljnja ocenjevanja, ki presegajo minimalno število ocen, naj bodo izbira učencev. Izboljšanje ocen posameznih predmetov za preteklo šolsko leto naj bo omogočeno do meseca oktobra, pogoji za prehod v višji razred pa naj se prilagodijo razmeram, npr. prehod z nekaj predmeti brez ocen ali z nezadostno oceno. Učencem in dijakom, ki so bili neuspešni pri popravnem izpitu, naj se omogoči še en poskus v začetku jeseni, obliko popravnih izpitov pa naj se prilagodi, s priporočilom, da se opravijo čim hitreje, odgovornost za nadomestitev primanjkljajev znanja pa sprejme šola in jih kompenzira v jesenskih mesecih. 

"Naš dopis je poziv k streznitvi: kot ni možno pričakovati, da bodo delavci v enem tednu naredili normo enega meseca, tega ne moremo in si ne smemo dovoliti pričakovati od otrok in mladostnikov. Starše pozivamo, da ob zaključku šolskega leta z otroki vzpostavijo varno in povezovalno vzdušje pred storilnostno naravnanimi pričakovanji glede šolskega uspeha," pozivajo v SKZP.

Kot pravi dr. Dan Siegel, ameriški nevroznanstvenik, je v času izolacije en del možganov prenehal delovati, kar je zaznati tudi med odraslimi. Ko odrasli ne poskrbijo zase, pa vse vrste pritiskov padejo na pleča otrok in mladostnikov. Čas je, da odrasli vzamemo odgovornost v svoje roke, da bomo lahko z dobro mero treznosti, razumevanja in sočutja do teže trenutne situacije zaključili neobičajno šolsko leto. Ne gre za znanje, gre za otroke in mladostnike. Veliko napako delamo, če pozornost usmerimo v ozko krpanje lukenj v kognitivnem znanju in ob tem pozabimo na psihofizično zdravje otrok in mladostnikov. Tovrstno 'krpanje' ran bo posledično veliko daljše in težje kot krpanje lukenj v znanju, še pravijo.