Putin: Rusija razvila prvo cepivo proti covidu-19, cepila se je tudi hčerka

Rusko cepivo proti novem koronavirusu je razvil raziskovalni inštitut Gamaleja v sodelovanju z ruskim ministrstvom za obrambo. Predsednik Vladimir Putin je sporočil, da so cepivo registrirali in tako postali prva država, ki je to storila. Klinično preizkušanje cepiva se je začelo 18. junija, 38 sodelujočih prostovoljcev pa je razvilo imunost. 

Putin je prosil ministra za zdravje Mihaila Muraška, da ga še naprej obvešča o dogajanju okoli cepiva, ob tem pa je dodal, da vedo, da deluje in da zagotavlja imunost. Muraško je sicer že napovedal, da bodo s cepljenjem začeli oktobra, najprej pa bodo na vrsti zdravstveni delavci in učitelji. Cepivo bodo proizvajali na inštitutu Gamaleja in v podjetju Binnopharm, je še povedal minister, in dodal, da zaenkrat kaže, da imunost traja do dve leti. 

Muraško je naznanil, da je več držav že pokazalo zanimanje za cepivo. Kot je razvidno iz registracije, bo cepivo dostopno 1. januarja 2021. Kot je zatrdil Muraško, se je v kliničnem testiranju cepivo izkazalo kot zelo učinkovito in varno. "Vsi prostovoljci so razvili visoko raven protiteles in nihče od njih ni zaradi cepljenja trpel resnih komplikacij." 

Ruski predsednik je razkril še, da je ena izmed njegovih hčerk že bila cepljena proti covidu-19. "Pravzaprav je sodelovala v eksperimentu. Po prvi dozi je imela telesno temperaturo 38 stopinj Celzija, naslednji dan pa malo čez 37. Po drugi dozi je prav tako imela malo povišano temperaturo, potem pa nič več. Počuti se dobro, ima veliko razvitih protiteles," je povedal.

Moskva je cepivo po sovjetskem satelitu poimenovala Sputnik V, je sporočil vodja nacionalnega investicijskega sklada, ki financira projekt cepiva, Kiril Dmitrijev.

Industrijsko proizvodnjo načrtujejo s septembrom, 20 držav pa je že izvedlo prednaročilo za skupno več kot milijardo odmerkov cepiv. 

Tuji znanstveniki sicer izražajo pomisleke spričo tovrstne hitrosti, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa je Moskvo pozvala k spoštovanju vseh veljavnih smernic in direktiv, ki veljajo za razvoj cepiva. Tudi danes je WHO v odzivu sporočila, da bi bila za morebitno odobritev cepiva z njene strani potrebna temeljita preučitev podatkov o varnosti.

Jerala: Kako lahko po nekaj mesecih govorijo o trajni imunosti?

Tudi v Sloveniji so novico iz Rusije sprejeli z dvomom. Po besedah infektologinje Mateje Logar o cepivu ni veliko znanega. Zanj ni dobrih podatkov o mehanizmu in varnosti, pri čemer ne gre le za to, da nekoga po cepljenju boli roka, da ima morda oteklino. Cepivo mora biti varno tudi po šestih mesecih ali enem letu, a kar se tega tiče, ruski podatki trenutno niso na varni strani, je Logarjeva opozorila na novinarski konferenci.

V primerjavi z Britanci in Kitajci, ki so prvo in drugo fazo testiranj opravili na 1000 oziroma 800 prostovoljcih, so jih Rusi cepili le 38.

Rusi pravijo, dosegli smo trajno imunost. To je vprašljivo. Kako lahko po nekaj mesecih govorijo o trajni imunosti? Torej tukaj gre dejansko za tekmovanje, za prevlado, opozarja Roman Jerala, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu.  

Lahko da gre za prestiž, za tekmo, po drugi strani pa moramo vedet, da dnevno umre 5000 ljudi zaradi tega in vsak dan hitreje, ko imeli cepivo, bomo bolj zaščiteni, torej bo manj žrtev, ampak seveda lahko pa to povzroči precejšnjo škodo za uporabo cepiv drugod.   Ker bodo ljudje manj zaupljivi, opozarja Jerala, ki se strinja s Štrukljem, da gre tu za nedopustno hitenje.

Izpustil so tretjo fazo, ki je ključna, faza v kateri pričakujejo, da je potrebno testirat vsaj 10. 000 ljudi, kjer se dejansko vidi, če cepivo deluje, torej če vas zaščiti pred okužbo, ampak nenazadnje tudi da se opazijo na širši populaciji možni stranski učinki.

"To je igranje z loterijo. Mogoče so na srečni strani, videli pa bomo kaj bo v bodoče, opozarja dr. Štrukelj. Skratka pri razvoju zdravil, kakor tudi cepiv potrebujemo faze. Klinične faze niso zaman in tretja faza je tista, ki dokončno prepriča tiste agencije za zdravila, ki so na svetu aktivne, da lahko registrirajo."

Svetovna zdravstvena organizacija zato Ruse poziva, naj predložijo dokaze o varnosti cepiva.

Kot poudarja Jerala, Rusi teh rezulatov tega cepiva niso objavljali, torej tudi ne vemo, kakšni so bili rezultati: "Sem pa pogledal zasnovo, torej prijavili so klinično študijo in to cepivo je nekako na osnovi edenovirusov, tko da  z znanstvenega stališča se mi zdi vredu narejeno."

Malce nenavadno, Rusi so sporočili, da bodo tretjo fazo, ki je del testiranj pred registracijo, začeli izvajati dan po registraciji, torej jutri - v prihodnjih mesecih pa naj bi cepili na tisoče prostovoljcev iz Združenih arabskih emiratov, Savdske Arabije, Filipinov in upajo da tudi iz Brazilije.

Kot najbolj obetavno se je izkazalo cepivo, ki ga razvijajo britanski raziskovalci. V ZDA se je prav tako že začela zadnja faza testiranja cepiva, ki ga njihov Nacionalni inštitut za zdravje razvija s podjetjem Moderna. Cepivo je v prvih fazah pokazalo obetavne rezultate, v tretji in najobsežnejši stopnji testiranja pa bo 30.000 prostovoljcev prejelo prave in placebo odmerke, znanstveniki pa bodo pozorno spremljali obe skupini – v kateri se bo pojavilo največ okužb ter kakšne morebitne stranske učinke bi lahko imelo cepivo. Direktor Nacionalnega inštituta za zdravje Anthony Fauci je sicer predvidel, da bi bilo lahko cepivo širše dostopno v ZDA šele sredi leta 2021. 

Švedski epidemiolog poudarja hitro odkrivanje žarišč

Hitra identifikacija in izolacija izbruhov novega koronavirusa s pomočjo testiranja in kontaktnega sledenja bo ključna za uspeh ali neuspeh Švedske v naslednji fazi pandemije, je njihov glavni epidemiolog Anders Tegnell dejal v intervjuju. "Ključno bo, da čim prej ugotovimo, kaj bi lahko predstavljalo novo žarišče in to ustavimo," je dodal Tegnell. Poudaril je, da to pomeni, da je treba imeti vzpostavljen učinkovit način testiranja.

Na Švedskem je število opravljenih testov v zadnjih petih tednih upadlo za 34 odstotkov, na kar je opozoril epidemiolog. Javna agencija za zdravje je naznanila, da bodo pri sledenju kontaktov v prihodnje pomagali tudi okuženi posamezniki, ne le zdravstveni delavci in epidemiologi. 

Tegnella skrbi predvsem to, da ne poznajo razloga za velik upad števila primerov v juliju. Dejal je, da to ni povezano s poletnimi počitnicami ali kakršnimikoli ukrepi, ki so jih sprejeli. "Ta prelom se je zgodil kar nekaj časa po začetku počitnic. Mislimo, da ima vedno večja imunost populacij nekaj s tem, a v celoti ne razumemo, zakaj takšen upad," je dodal.

V zadnjem tednu so sicer v državi zabeležili rahel poskok novih primerov v starostni skupini med 19 in 30 let, kar se dogaja v več državah po Evropi. Tegnella te številke ne skrbijo, saj pravi, da so obvladljive. V prihodnosti ne pričakujejo drugega vala, ki bi bil tako hud kot prvi, epidemiolog pa je prepričan tudi, da bodo ukrepi, sprejeti na lokalni ravni, prihodnost v večini držav. 

Po svetu so sicer potrdili že več kot 20 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo pa je 736.000 ljudi. Najhuje je v ZDA, kjer so zabeležili več kot četrtino vseh primerov in največ smrtnih žrtev. Sledi Brazilija s tremi milijoni primerov, Indija z 2,2 milijona in Rusija z 900.000 primeri. Da je število primerov s pet zraslo na deset milijonov, je trajalo 38 dni, medtem ko je vzelo dva tedna manj, da je število doseglo 15 milijonov.