Že 20 tednov je delta virus edina različica, ki jo odkrivajo v naših laboratorijih. Bolj na trnih pa so vse od pojava omikrona, poleg rednega pregleda naključno izbranih brisov zdaj sekvencirajo tudi tarčno.
Mag. Katarina Prosenc Trilar, virologinja iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano pojasnjuje: "Pridobivamo podatke, ali so ljudje, ki so oboleli za koronavirusom, potovali, zdaj ni treba, da so potovali samo v Afriko, ampak so lahko tudi potniki iz sosednjih držav ali držav v Evropi, kjer se omikron pojavlja." Omikron so doslej odkrili v večini evropskih držav, največ primerov, približno 400, so potrdili v Veliki Britaniji, ki je z Južno Afriko že zgodovinsko najbolj povezana. "Še preden so začeli omejevati lete in tako naprej, je bilo več letov, tam je tudi populacije iz Afrike več," dodaja Prosenc Trilarjeva.
Prof. dr. Borut Štrukelj iz Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani nam pove: "Najbližje ga imamo v Italiji, Avstriji, Belgiji, Nemčiji, tudi Madžarska se nekako približuje, dva primera sta bila na Hrvaškem."
Zato je vprašanje časa oziroma bolje rečeno dni, kdaj bomo omikron potrdili tudi pri nas.
"Vemo prvič, da smo precej tranzitna država, drugič, potovanja so v Sloveniji precej popularna, tako da slej ko prej bomo imeli vnos tudi v Slovenijo," opozarja doc. dr. Mateja Logar, vodja svetovalne skupine za covid-19. O novi različici je znanega malo, če je delta mutirala denimo devetkrat so pri omikronu odkrili kar 32 mutacij. Kaže pa se tudi, da je ta različica od vseh najbolj kužna.
"Recimo, kot je bilo med nogometaši na Portugalskem, potem potniki skupaj na letalu, pa novoletna zabava na Norveškem. Zmeraj je bil en tak dogodek, kjer so se ljudje intenzivno družili," še dodaja Prosenc Trilarjeva.
Kaj pa potek bolezni?
V Afriki beležijo povečan pritisk na bolnišnice, na stari celini pa tega trenda za zdaj ne opažajo. Logarjeva pojasnjuje: "Trenutno v Evropi zbolevajo predvsem mlajši, pri katerih tako ali tako ne pričakujemo težjega poteka." Velika uganka pa je, kako bo omikron vplival na starejše in kronično bolne.
Pred okužbo niso varni niti prebolevniki. Virologi namreč opažajo, da se število ponovnih obolelih povečuje. Prosenc Trilarjeva pravi, da se je še vedno smiselno cepiti, ker cepivo vseeno zagotavlja zaščito pred okužbo in širjenjem, predvsem pa pred težjim potekom bolezni. "Noben virus, predvsem ne koronavirus, predvsem ne sev omikron, ni rešitev sam po sebi. To je seveda samo način, kako razmišljamo kot raziskovalci, cepljenje je tisto, kar nas lahko reši. Računati na to, da bo omikron samo prehlad in se zato ni potrebno cepiti, je lahkomiselno," še pove Štrukelj.
Vsaka različica namreč učinkovitost cepiva zmanjša. Moderna je zato že napovedala, da bodo spomladi na trg poslali prenovljeno cepivo.
KOMENTARJI (48)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.