Raziskava o doživljanju epidemije med študenti: večina poroča o depresiji in anksioznosti

Da bi zajezili širitev virusa, je bilo sprejetih več ukrepov, ki so močno posegli v način življenja, kakršnega smo ga poznali prej. Pandemija in spremljajoči se ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa so korenito posegli tudi na področje vzgoje in izobraževanja, v celotno vertikalo šolskega sistema. Večina izobraževalnih procesov je potekala na daljavo, kar v največji meri velja za področje terciarnega izobraževanja. Povratne informacije profesorjev, študentskih organizacij in nenazadnje študentov samih nakazujejo na povečanje duševnih stisk pri študentski populaciji, zapišejo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Da bi lahko kar najbolje odgovorili na zaznane, na novo izražene potrebe študentske populacije, so v okviru projekta Ukrepi na področju obvladovanja širitve covida-19 s poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva, ki ga izvajajo na NIJZ (naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada), izvedli raziskavo o doživljanju epidemije covida-19 ter z njo povezanih ukrepov in spremenjenih življenjskih razmer študentov javnih in koncesioniranih samostojnih visokošolskih zavodov RS.

Anketiranje je potekalo od 9. februarja do vključno 8. marca letos. Vprašalnik je delno ali v celoti izpolnilo 7154 študentov, od tega 83,86 odstotka (5999) rednih študentov. V objavljenem sporočilu predstavljajo prav ugotovitve o slednjih. Njihova povprečna starost je bila 22,85 leta. 61,6 odstotka je trenutno vpisanih na 1. bolonjsko stopnjo univerzitetnega študija. Večina udeležencev raziskave je bila ženskega spola (72,5 odstotka) in je prihajala iz osrednjeslovenske regije (38,4 odstotka), največ je bilo študentk oziroma študentov Univerze v Ljubljani (74,1 odstotka), so zapisali na spletni strani NIJZ.

"Trenutna situacija je lahko za marsikoga stresna. To lahko pri mnogih spremljajo občutki anksioznosti, brezizhodnosti, dolgočasja, osamljenosti in depresivnosti," ob tem pravijo na inštitutu. 

Sodelujoči so na lestvici zaznanega stresa v povprečju dosegli 7,96 od 16 točk, pri čemer višje število točk pomeni višjo raven zaznanega stresa. Le 22,4 odstotka sodelujočih ni poročalo o simptomih depresije, pri 54,94 odstotka pa so bili prisotni zmerni do resni simptomi depresije. O resnih simptomih depresije je poročalo 16,02 odstotka udeleženih. Ženske se poročale o višji stopnji depresivne simptomatike kot moški. Da prisotni simptomi depresije niso imeli močnega vpliva na njihovo vsakodnevno funkcioniranje, pa je navedlo 37,5 odstotka sodelujočih študentov, navajajo na NIJZ.

Glede na raziskavo so bile med študenti prisotne tudi visoke stopnje samomorilnih misli, pri čemer je 5,1 odstotka udeleženih poročalo, da ima takšne misli več kot polovico dni, pet odstotkov pa je navedlo, da jih doživlja skoraj vsak dan.

Udeleženi študenti so podobno poročali tudi o visokih ravneh anksioznosti. Le 23,3 odstotka ni poročalo o anksioznih simptomih, 51,3 odstotka je poročalo o zmernih do resnih simptomih anksioznosti, pri čemer je resne simptome anksioznosti navajalo 30,7 odstotka sodelujočih. Višje stopnje dosegajo udeležene študentke v primerjavi s študenti, kažejo izsledki raziskave. Tretjina sodelujočih študentov pa je ocenjevala, da te težave nimajo močnega vpliva na njihovo vsakodnevno funkcioniranje.

"Rezultati nakazujejo tudi, da so imeli študentje sočasno ob bolj izraženi anksiozni simptomatiki tudi bolj izraženo depresivno simptomatiko ter nižje stopnje rezilientnosti oziroma psihične prožnosti/odpornosti," pojasnjujejo na NIJZ. Psihična prožnost ima pri soočanju s stresnimi situacijami za duševno zdravje posameznika pomembno zaščitno vlogo, ki nam v nestabilnem okolju omogoča učinkovito prilagajanje težkim življenjskim situacijam ter odpornost v stresnih okoliščinah. Zato so na NIJZ preverjali tudi izraženost slednje tudi pri študentski populaciji. Na vprašalniku, ki meri osebno prožnost, so udeleženci povprečno dosegli 23,63 točk od 40, pri čemer je bil najbolj izražen vidik osebne prožnosti optimizem, najmanj pa regulacija čustev (ostali vidiki so še prilagodljivost posameznika, ki je pod stresom, občutek lastne učinkovitosti in zmožnost ohranjanja pozornosti v stresnih situacijah). "Rezultati so pokazali tudi, da ima večina udeleženih v raziskavi (78,4 odstotka v najnižjem kvartilu, če gledamo po kvartilih) zelo majhno psihično prožnost," razlagajo.

V raziskavi so preverjali tudi različne vidike šolanja na daljavo v povezavi s težavami v duševnem zdravju. Rezultati kažejo, da so najnižje stopnje zadovoljstva s študijem na daljavo izrazili študentje, ki so (trenutno) imeli zmerne do resne simptome depresije in anksioznosti, neodvisno od predhodnih težav v duševnem zdravju.

Pred epidemijo je 31,6 odstotka študentov poiskalo pomoč v duševni stiski, medtem ko je v času epidemije pomoč v duševni stiski poiskalo 56 odstotka udeleženih, od tega jih je približno tretjina oseb pomoč iskala pogosto. Najpogosteje so pomoč poiskali v pogovoru z bližnjimi ter na spletu, še zaključujejo na NIJZ.