Raziskava WHO in ECDC: Cepiva v Evropi rešila 470.000 življenj

Najnovejšo študijo so opravili znanstveniki Svetovne zdravstvene organizacije v Evropi in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Raziskavo so opravili na podlagi podatkov iz 33 držav iz regije. Kot so pojasnili, v oceno niso vključeni mlajši od 60 let. 

Avtorji študije so ocenili število smrtnih primerov med odraslimi, starimi 60 in več, ki bi se zgodilo, če cepiva proti covidu-19 ne bi bila na voljo. Nato so izračunali število rešenih življenj zaradi cepljenja, in sicer kot razliko med ocenami o pričakovanih smrti in prijavljenimi smrtnimi primeri v obdobju od decembra 2020 do novembra 2021. Po njihovih ocenah je cepljenje rešilo 469.186 življenj. 

Podatki kažejo, da je cepljenje zmanjšalo pričakovano število smrti za približno polovico. V 30 državah, kjer je bilo na voljo več podatkov, je bilo največ življenj rešenih v starostni skupini 80 in več. Po ocenah gre za 261.421 ljudi. 

Kakšni so podatki za Slovenijo? Ob 79-odstotni precepljenosti starejših od 60 let je bilo v omenjenem obdobju prijavljenih 2798 smrti. Znanstveniki so ocenili, da je bilo s cepljenjem preprečenih 1748 smrti. Zabeležena stopnja smrtnosti je bila 485,2 na 100.000 prebivalcev, pričakovana pa 788,3 odstotka. Delež pričakovanih smrti se je zaradi cepljenja zmanjšal za okoli 38 odstotkov. 

V starostni skupini od 60 do 69 let je bilo v Sloveniji ob 73-odstotni precepljenosti v času študije zabeleženih 345 smrti. Cepljenje je preprečilo 155 smrti. Zabeležena stopnja smrtnosti je bila 121,1, pričakovana pa 175,5. V starostni skupini od 70 od 79 let je bila precepljenost 86-odstotna. Zabeleženih smrti je bilo 672, cepljenje je preprečilo 474 smrti. Stopnja smrtnosti na 100.000 je bila 378,6, pričakovana pa 645,7. 

Velike razlike med državami

Med tem, ko je bil odstotek rešenih življenj v povprečju 51-odstoten, se je ta številka močno razlikovala po državah, tudi med tistimi z visoko stopnjo precepljenosti. Na vrhu so Islandija (93 odstotkov), Združeno kraljestvo in Izrael. 

Na dnu lestvice so med državami članicami EU Romunija (20 odstotkov), Poljska (19 odstotkov), Hrvaška (16 odstotkov). Visoka stopnja precepljenosti sama po sebi ni dovolj. Kot pojasnjujejo v študiji, je bilo največje število rešenih življenj v državah, kjer je bilo cepljenje uvedeno dovolj zgodaj.

Kluge: Brez cepiv bi umrlo še bistveno več ljudi

Kot je dejal regionalni direktor WHO Hans Henri Kluge, lahko zdaj kategorično rečemo, da bi brez cepiv v evropski regiji umrlo še bistveno več ljudi. "V nekaterih državah bi se število smrti podvojilo, če ne bi imeli cepiv. Zato je pomembno, da vse države v evropski regiji dosežejo visoko precepljenost rizičnih skupin."

Kljub učinkovitosti morajo države poleg cepljenja uporabljati tudi druge preventivne ukrepe, da bi dosegli nizko stopnjo prenosljivosti in obdržali odprto družbo, je še dodal regionalni direktor. 

33 evropskih držav, ki so bile vključene v študijo, je poročalo o več kot 1,5 milijona zabeleženih smrti, povezanih s covidom-19. 90,2 odstotka žrtev je bila starejših od 60 let. Direktorica ECDC Andrea Ammon je opozorila, da bi se morali trenutno osredotočiti na izboljšanje nizke stopnje precepljenosti v nekaterih evropskih državah. "To se trenutno odraža v preobremenjenih zdravstvenih sistemih in visoki stopnji umrljivosti. Še vedno je preveč posameznikov, ki jim grozi hud potek covida, in te moramo čim prej zaščititi."

Po njenih besedah je cepljenje le del zbirke ukrepov, potrebnih za zajezitev pandemije, saj samo cepljenje ne bo rešilo zdravstvene krize. "Vemo, da virus uspeva v zaprtih, natrpanih prostorih, zato moramo upoštevati tudi ukrepe, za katere je znano, da zmanjšajo prenos, še posebej zdaj nas hladnejše vreme sili, da se zbiramo v zaprtih prostorih," je dodal Kluge iz WHO.

"V gneči in zaprtih prostorih nosite masko, držite fizično distanco in si redno umivajte roke. S tem, ko ta dejanja postanejo del naše vsakdanje rutine, lahko vsi pomagamo ustaviti okužbo in širjenje virusa. Na enak način, kot si med vožnjo rutinsko pripnemo varnostni pas, bi morali razmišljati o umivanju rok, nošenju maske in držanju distance," je zaključil Kluge.