Razkuževanje blokov: NIJZ predlaga spremembo, vlada vztraja pri odloku

Od konca marca velja odlok o obveznem razkuževanju večstanovanjskih stavb dvakrat na dan. Že ob uvedbi ukrepa so bila mnenja o njegovi smiselnosti deljena. Na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ) so takrat dejali, da gre za neučinkovit ukrep, ki ne more bistveno zmanjšati števila okužb. Direktor Klinike Golnik dr. Aleš Rozman se z njihovim mnenjem ni strinjal. "Razlika je med tem, ali se okužena oseba dotakne tega gumba in virus na njem ostane tri dni in tem, če se to vsakih nekaj ur prebriše."  V prvem primeru se namreč lahko okuži množica ljudi, v primeru, ko se razkužuje stavba, pa je to bistveno manj mogoče, je takrat poudaril.

Danes, mesec in pol kasneje, ukrep še vedno velja, čeprav so nam na NIJZ pojasnili, da so vladi predlagali, da se odlok smiselno spremeni iz razkuževanja večstanovanjskih stavb v čiščenje večstanovanjskih stavb, a ostaja odlok vlade nespremenjen. Tudi direktor Združenja upravnikov nepremičnin Boštjan Udovič pravi, da so na podlagi številnih pripomb članov in etažnih lastnikov pristojnim institucijam – predvsem ministrstvu za zdravje – že v aprilu predlagali, da razmislijo o odpravi tega ukrepa oziroma vsaj o njegovem blaženju. Glede frekventnosti razkuževanja (dvakrat na dan) v SPL (eden večjih upravljavcev nepremičnin) menijo, da bi bilo dovolj redkejše izvajanje, saj izvajalci sami z vsakodnevnim množičnim obiskovanjem vseh objektov lahko predstavljajo bistveno in nepotrebno povečanje nevarnosti za prenos okužbe. Menijo, da je bolj pomembno, da stanovalci upoštevajo splošna priporočila,  da se obnašajo enako skrbno (ne glede na razkuževanje), in sicer kot da so prostori okuženi in si posledično, ko se vrnejo domov, ustrezno razkužijo roke in tudi sicer skrbijo za ustrezno higieno, kot se pričakuje v tem času. 

Na vlado smo naslovili vprašanja o smiselnosti odloka in morebitnem rahljanju. Na odgovore še čakamo. 

Dodatni stroški za gospodinjstva 

Drug vidik ukrepa, ki je prav tako sprožil številne debate, pa so bili stroški, saj so že ob uvedbi na Gospodarski zbornici pojasnili, da je razkuževanje osnovi strošek uporabnikov, torej etažnih lastnikov oziroma najemnikov, kar seveda pomeni dodatno breme za gospodinjstva. V naše uredništvo dnevno prejemamo številna vprašanja, kdaj se bo ukrep sprostil in tudi zgodbe o visokih stroških, ki jih nekateri težko krijejo. "Živim v večstanovanjski hiši, kjer se dvakrat dnevno izvaja mehansko razkuževanje skupnih prostorov. Mesečni strošek na stanovanje znaša  35,5 evra. To je poleg vseh ostalih stroškov zelo visoka obremenitev," pravi bralka.  

Za mnenje oziroma dodatne pojasnitve smo poleg združenja upravnikov prosili tudi tri upravnike stanovanjskih stavb – SPL, Metalka Stanovanjske storitve in Prima Plus. 

Udovič pojasnjuje, da so si že od uvedbe ukrepa prizadevali, da bi bil ukrep izvajan čim bolj racionalno, zato so tudi predlagali, da za razkuževanje oziroma za izvajanje odloka poskrbijo sami etažni lastniki oziroma uporabniki, upravniki pa poskrbijo za nabavo zaščitnih in razkužilnih sredstev. To namreč za izvajanje ukrepa pomeni minimalne stroške. Po njegovih informacijah se je velika večina za tak način tudi odločila. O oceni stroškov težko govori, saj pravi, da so ti odvisni od številnih faktorjev – razkužilnih sredstev, velikost stavbe ...  –  še posebej pa od tega, če ukrepe izvajajo etažni lastniki oziroma uporabniki sami. V tem primeru je strošek dejansko minimalen, saj je tudi strošek razkužilnih sredstev v skladu z že omenjenimi priporočili Urada RS za kemikalije in NIJZ minimalen, pojasnjuje Udovič.  Če ukrepe v posamezni stavbi po odločitvi etažnih lastnikov izvajajo zunanji izvajalci, pa so lahko stroški bistveno višji.

V večji soseski mesečni strošek 6 evrov na stanovanje

Na začetku so v SPL prejemali ponudbe za izvajanje odloka s predvidenim stroškom okoli evro na dan na stanovanje, v naslednjih tednih pa tudi v povprečju za 50 centov na stanovanje na dan, seveda pa je cena povsem odvisna od posameznega izvajalca in seveda njegovih razpoložljivosti. V SPL namreč poudarjajo, da se je treba zavedati, da je prihod na objekt stroškovno enak za malo ali veliko stavbo, tako da to v neki meri dviguje ceno na stanovanje v manjših stavbah, poleg tega pa je zelo odvisno od dosedanjega obsega čiščenja in prisotnosti oseb, ki so že do sedaj čistile oz. opravljale druga opravila v stavbah. Če so slednje bile že do sedaj redno prisotne na objektih, lahko za manjši dodatni strošek ob tej svoji prisotnosti zagotavljajo še izpolnjevanje odloka. Če objekt do sedaj ni imel pogodbeno urejenih prisotnosti tretjih oseb na objektu, njihovo dodatno angažiranje v celoti odpade na strošek izvajanja odloka in je tudi zaradi tega lahko v tem primeru strošek višji kot pri stavbah, kjer so tretje osebe bile že tudi do sedaj bolj prisotne in angažirane na samem objektu večkrat na teden. V večji soseski v Ljubljani, kjer so imeli že do sedaj zagotovljeno stalno prisotnost hišnika, so uspeli preko slednjega doseči razkuževanje po odloku za ceno tudi samo 6 evrov na stanovanje na mesec. 

Poudarjajo pa, da upravnik po zakonu ni registriran za opravljanje dejavnosti čiščenja, seveda pa slednje v imenu etažnih lastnikov izključno organizira ter naroča od za to specializiranih izvajalcev teh storitev na trgu (upravnik praviloma ni bil nikoli izvajalec čiščenja, temveč izključno tretje osebe v imenu etažnih lastnikov to so čistilke, čistilni servisi in tudi hišniki). 

V SPL menijo, da je zaščitnih sredstev in razkužila dovolj na voljo, da se lastniki lažje odločajo, ali bodo za razkuževanje poskrbeli sami. Izpolnjevanje odloka se na ta način izvaja že v večini stavb v upravljanju SPL, kar vsekakor tudi bistveno prispeva k zmanjševanju stroškov za zagotavljanje izpolnjevanja samega odloka.  Priporočilo k samostojnemu izvajanju odloka s strani samih etažnih lastnikov je po njihovih dosedanjih izkušnjah lažje uresničljivo v manjših objektih, kjer se etažni lastniki lažje sporazumejo kot pa v večjih objektih oz. kompleksnejših objektih oz. skupinah le-teh.

Ni možno plačevati iz rezervnega sklada

Dodajajo, da so že od začetka apelirali na pristojne organe, da morda zagotovijo možnost koriščenja rezervnega sklada za potrebe izvajanja odloka (sicer bo strošek treba poravnati s strani lastnika na redni mesečni položnici, na kateri se razdeli strošek izvajalca) oz. glede na to, da gre za izvrševanja oblastnega akta za reševanje nujne in izredne situacije, da država tudi v tem primeru celo pomaga s financiranjem izvajanje predpisanih aktivnih ravnanj z namenom preprečevanja širjenja okužbe. Ministrstvo za okolje in prostor je medtem že zavrnilo možnost koriščenja rezervnega sklada za pokrivanje stroškov razkuževanja in izdalo mnenje, da je razkuževanje strošek obratovanja objekta in tako v primeru, ko se nepremičnina oddaja, obveznost slednjega pade najprej na najemnika oz. uporabnika nepremičnine in šele nato na lastnika, ki sicer vplačuje v rezervni sklad stavbe.   

Za zunanjega izvajalca od 15 do 30 evrov na dan

Upravnik Metelka Stanovanjske storitve pojasnjuje, da se cene razkuževanja razlikujejo glede na način razkuževanja (v lastni režiji ali najem čistilnega servisa) in velikost objekta.  Cene najema zunanjega izvajalca razkuževanja so se pri ponudbah, ki so jih pridobili, gibale od 15 do 30 evrov na dan, odvisno od velikosti objekta. 

Pri nabavi materiala za razkuževanje v lastni režiji so za stanovalce pripravili paket, ki vsebuje razkužilo, pršilko, pralne krpe ter zaščitne maske in rokavice in zadostuje za približno mesec razkuževanja. Cena paketa se za manjše objekte giblje okoli 45 evrov, za večje objekte pa 90 evrov. Strošek, ki ga v tem primeru plačajo etažni lastniki, je izključno samo strošek materiala po nabavni ceni, medtem ko so sami prevzeli stroške logistike in distribucije.

Veliko razkuževanja v lastni organizaciji

V Prima Plus odgovarjajo, da se dodatni stroški za razkuževanje, kjer razkuževanje opravlja zunanji izvajalec, gibljejo od 0,50 do 0,60 evra brez DDV/enoto/dan. Kjer razkužujejo sami, je strošek nižji. Večinoma razkuževanje poteka preko čistilnih servisov, ki v posameznih objektih že izvajajo čiščenje, kar precej objektov pa se je tudi že organiziralo in samostojno razkužujejo, upravnik pa jim le dobavi razkužila in potrebno zaščitno opremo. 

Različna mnenja: za nekatere nepotrebno, za druge nujno

Pojasnjujejo, da so s strani etažnih lastnikov dobili nekaj vprašanj glede plačevanja omenjenih stroškov, ki so se nanašala predvsem na način plačila (iz rezervnega sklada ali iz rednih obratovalnih stroškov). Večina etažnih lastnikov pa razume, da je ukrep sprejela vlada RS in da so upravniki dolžni poskrbeti, da se odlok izvaja. 

V SPL pravijo, da se srečujejo s paleto različnih mnenj lastnikov: od tega, da je to povsem nepotrebno, kot tudi do tega, da bi morali to izvajati že ves čas. Glede vprašanj o višini stroškov, ki se v zvezi z razkuževanjem pojavljajo, pa se srečujejo s tistimi, ki se ne ozirajo na stroške, če se s tem le ohrani čim več zdravih ljudi do tistih, ki jim je vsak strošek odveč. 

V Prima Plus odgovarjajo, da je bilo pritožb zaenkrat malo, predvsem se nanašajo na dodatni strošek in višino le tega, nekaj pa tudi na to, da so od rakužil površine lisaste.