Cepljenje proti covidu-19 se je konec decembra lani začelo s cepivom Pfizerja in BioNTecha, od drugega tedna januarja poteka tudi s cepivom Moderne, od drugega tedna februarja pa še s cepivom AstraZenece. Do zdaj je bilo v Sloveniji po podatkih NIJZ opravljenih 112.822 cepljenj (bodisi s prvim ali drugim odmerkom) s cepivom Pfizerja, prejeli so 1312 poročil o neželenih stranskih učinkih.
Sistem cepljenja pri nas je dober, pravi direktor NIJZ Milan Krek. Po številu uporabljenih odmerkov cepiva na tisoč prebivalcev smo namreč pred vsemi sosednjimi državami. Kljub prvotnemu načrtu, po katerem naj bi bili starostniki nad 80 let cepljeni do sredine januarja, pa vsi do cepiva še niso prišli. Krek sicer obljublja, da bodo še zadnje cepili prihodnji teden.
Do konca meseca naj bi v Slovenijo prišlo še dobrih 47.000 odmerkov cepiv proizvajalcev Pfizer, Moderna in AstraZeneca. Prihodnji mesec lahko pričakujemo še večjo pošiljko, Pfizer in Moderna bosta k nam poslala dobrih 129.000 odmerkov, ni pa še jasno, koliko odmerkov nam bo lahko zagotovila AstraZeneca.
Jasno je, da s pričakovano količino cepiva enostavno ne bomo mogli zaustaviti epidemije, je sinoči v Odmevih ocenil Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Kot pravi, s cepljenjem trenutno le zmanjšujemo število smrti pri starejši populaciji, kar pa je tudi izjemno pomembno.
Cepivo Johnson & Johnsona, ki je trenutno v postopku pri EMI, je po njegovih besedah na osnovi podobne tehnologije kot cepivo AstraZenece, torej vektorsko cepivo na osnovi adenovirusov, podobno kot Sputnik. "Pri tem cepivu je zanimivo, da so testirali samo en odmerek, ki je zaščitil okoli 70 odstotkov, morda nekaj več. Pokazalo se je, da za Južno Afriko – kot preostala cepiva – deluje nekoliko slabše. Tam je bila stopnja zaščite 57 odstotkov. Kar je še vedno precej spodbudno, predvsem glede na to, da pričakujejo, da bo preprečil hujši potek bolezni," je dejal.
Na vprašanje, kako zanesljive so do zdaj znane raziskave o odnosu med cepivi in mutacijami, je odgovoril, da lahko že z gotovostjo rečejo, da mutacijo, ki je značilna za južnoafriško in brazilsko različico, protitelesa manj nevtralizirajo, kar pa še ne pomeni, da cepivo ne bo zaščitilo. "Četudi protitelesa ne nevtralizirajo, kljub vsemu ob cepivu razvijemo tudi celično imunost, ki nas lahko zaščiti predvsem pred hudim potekom bolezni." Zato, še dodaja, je panika odveč, na mestu sta previdnost in razvoj variant cepiva proti novim različicam.
Tako Jerala kot profesor Alojz Ihan sta zadržana do ruskega cepiva Sputnik V – razlog je v tem, da to še ni prejelo dovoljenja EME. "Znanstveni rezultati so zanesljivi, meni se je zdela tehnologija, ki so jo Rusi uporabili, primerna in koristna. A kljub vsemu, EMA ne preveri samo znanstvenih publikacij, ampak nadzor kakovosti, preveri obrate, kjer se proizvaja cepivo," je pojasnil.
Poudaril je, da je pomembna varnost. "Res moramo paziti, da javnost ne bo zaradi morebitnih stranskih učinkov nastrojena proti cepivu. Računati moramo s tem, kar imamo preverjeno. In na EMO lahko računamo, da bo to natančno preverila," je zaključil.
KOMENTARJI (209)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.