Šarec: Ali je res vse v rokah Janeza Janše in Jelka Kacina?

Odločitev vlade Janeza Janše, da v četrtek pozno zvečer prekliče epidemijo covid-19 v Sloveniji, je marsikoga presenetila. Vlada se je za odlok o preklicu epidemije, ki je začel veljati v petek, uporablja pa se do 31. maja, odločila zaradi ugodne epidemiološke slike. Odločitve sicer ni obravnavala strokovna skupina ministrstva za zdravje. Mnogi so zato izpostavili, da se je vlada za to nenadno potezo odločila zgolj iz ekonomske računice, saj bi se v nasprotnem ukrepi iz protikoronskih paketov podaljšali za en mesec. 

Prvak LMŠ Marjan Šarec je danes ocenil, da gre vlada iz ene skrajnosti v drugo. "Brez vsake študije, čez noč, je vlada (beri Janez Janša) razglasila konec epidemije. Prof. dr. Bojana Beovič je potrdila, da strokovna skupina ni bila obveščena, prav tako ni ničesar vedel NIJZ. Da o ministru za zdravje Gantarju niti ne govorim. Saj ga tako ali tako v času epidemije skoraj nismo zaznali. Prvi v Evropi smo razglasili konec epidemije in odpiramo meje za vse državljane EU," je zapisal in se obregnil ob Janšev četrtkov govor v DZ, v katerem je dejal, da bi morali epidemijo razglasiti že januarja, "ko se še v Italiji ni veliko govorilo o tem in ko smo bili v Sloveniji še daleč od prvega primera okužbe". 

Šarec se sprašuje, na podlagi katerih študij in strokovnih podlag se vlada odloča. "Ali je res vse v rokah Janeza Janše in Jelka Kacina? Razumem, da so se dolgo izgovarjali na kaos, ki naj bi ga jim zapustili mi, vendar pa to zdaj postaja že zelo zaskrbljujoče in strašljivo. Eden za drugega ne ve nič, ukrepi se odpravljajo stihijsko … Če pa se premaknemo na področje gospodarstva in financ, je slika še hujša. Denarja ni, veliki zakonski paketi so se pokazali za neučinkovite in so pravzaprav farsa, kajti banke spet ne dajejo kreditov. Finančne posledice bodo neizmerne," je ocenil. 

Izpostavil je tudi področje vzgoje in izobraževanja, ki je po njegovem prepričanju prepuščeno samo sebi oziroma staršem in učiteljem. "Eni otroci ja, drugi ne v šolo itd. Zakaj tako? Nekega prepričljivega pojasnila nimamo. Rajši obtožujejo prejšnjega ministra Pikala, da je kriv za okužbe v Šmarjah," je dejal. 

Kritičen je tudi do koalicijskih partnerjev, ki so po njegovem mnenju najbolj krivi za dogajanje. "Janez Janša je pač Janez Janša, tak je in tak bo ostal. Je pa neodgovorno od koalicijskih partnerjev, da dopuščajo to stihijo na vseh področjih in mu slepo sledijo. Kajti to se bo zelo slabo končalo za njih politično, za državljanke in državljane pa se bo poznalo v denarnicah. Bodo pa tudi družbene posledice," pravi Šarec. 

Prepričan je, da bodo partnerji "začeli tekmovati, kdo bo prej izstopil iz te kaotične vlade enega človeka in ene stranke", ko se bodo zavedli posledic. Kot pravi, pa takrat ne bodo mogli krivde valiti na Šarca in njegov odstop. "Se je pa vsaj razblinil mit o Janezu Janši kot nekom, ki obvlada krizne razmere. Ustrezajo mu, to je dejstvo, vendar jih ne zna reševati. Posledica bo visok javni dolg in skregan narod, to je pa tudi vse," je Šarec zaključil svoje razmišljanje in izrazil prepričanje, da se bo tudi to dalo rešiti po volitvah. 

Židan: Imamo priložnost, da se drugače, bolj pravično in bolj solidarno organiziramo za prihodnost

Predsednik Socialnih demokratov (SD) Dejan Židan je ocenil, da je bila odločitev, da epidemije v Sloveniji ni več, hipna in politična. Odločitev pa zanj ni bila presenečenje, saj da je šlo le za "ponovitev vaje v slogu, ki smo ga bili vajeni zadnja dva meseca". Vidi pa jo kot vstop v novo obdobje, v zahtevno in za marsikoga neprijazno realnost.

"S koncem obdobja epidemije v Sloveniji je tako konec tudi s pomočjo za ljudi in gospodarstvo. Ravno nasprotno pa vlada ohranja številne omejitve, tudi tiste, ki simbolizirajo način vladanja, ki je blizu le redkim. Strah, da konec neposrednih nevarnosti ne pomeni tudi konca zelo ostrih posegov v svobodo, pravice ljudi in demokratično naravo slovenske države, je zato upravičen," pravi Židan. 

Izzivi, ki so pred nami, bodo zelo konkretni in zahtevni, pravi prvak SD. "Le strateško in dolgoročno usmerjena politika, ki bo znala organizirati vse ljudi in vire v enotno fronto, jih bo lahko učinkovito naslovila in premagala. Z veliko mero ambicije in potrpljenja, strpnosti in vključevanja pa bi lahko dosegli celo nekaj več. Drugačno Slovenijo," pravi. 

Prepričan je, da je treba najprej "ustaviti kopja, ki frčijo po političnem in civilnodružbenem prostoru" in prisluhniti ljudem, obrti, industriji, kulturi, šolstvu, znanosti, kmetijstvu, samozaposlenim in brezposelnim. "Njihove stiske in strahovi, njihovi konkretni vsakodnevni izzivi so naša prva prioriteta, seznam akcijskih nalog, ki je že spisan in pred nami, le soočiti se moramo z njim. Organizirano, racionalno, strateško in objektivno. Z jasnim ciljem, da v tej krizi, ki med nas šele prihaja, prav nikogar ne bomo pustili samega," je poudaril. Kot je še dejal, smo v recesiji, ki lahko povzroči socialno in ekonomsko depresijo desetletja. "Napačni koraki v takšnih trenutkih lahko zaznamujejo celotne generacije, Sloveniji pa nepovratno odvzamejo potencial biti ena najuspešnejših držav sveta, kjer bodo, pa naj se sliši še tako patetično, prebivalci srečni in zadovoljni." 

Kot pravi Židan, mora zato "vračanje v prihodnost potekati drugače, kot je potekalo soočanje z zdravstvenim izzivom". "Na izolacijo, zapiranje meja, omejevanje ljudi in vse, kar se je dogajalo v zadnjem tromesečju in se marsikje po svetu še vedno dogaja, moramo odgovoriti z ravno nasprotnimi procesi. Vključevanje, solidarnost, strpnost, sprejemanje drugačnosti. Uporaba naprednih misli, idej in modelov. Tako globoke krize namreč ni mogoče reševati s starimi prijemi. Čas je za ustvarjalnost in svobodo," je prepričan Židan.

Samozavest in optimizem v teh zahtevnih časih pa, kot pravi, lahko črpamo od samih državljank in državljanov: "Vsak petek, ko se odpravijo na kolesa in mirno ter spoštljivo sporočajo, da jim je mar za prihodnost, za sočloveka, za naravo. Da stisk sosedov, prijateljev in tudi popolnih neznancev ne bodo gledali od strani, ampak da želijo ukrepati. Ker smo skupnost, ker znamo biti solidarni in odgovorni."

Pravi, da bi lahko alternative postale prevladujoči modeli. Ob tem je spomnil na napovedani protikrizni ukrep o skrajšanju delovnega časa in predlagal, da se lahko odločimo za trajno uveljavitev 32-urnega delavnika. Med alternativami, o katerih bi veljalo razmisliti, je omenil tudi brezplačne obroke za vse otroke, preskrbo za upokojence in brezplačni javni prevoz kot alternativo dodatnim pasovom avtocest. "Namesto stalnega vračanja v preteklost imamo tokrat priložnost, da se drugače, bolj pravično in bolj solidarno organiziramo za prihodnost. Da postavimo nove temelje družbe, kjer nimata primata le rast in konkurenca, ampak najprej pravičnost družbe in dostojanstvo ljudi," pravi Židan in dodaja, da je zdaj čas, da se odločimo, kako naprej. 

Poudaril je, da Slovenija potrebuje novo družbeno večino, ki bo v naslednjem obdobju znova vzpostavila spoštovanje vladavine prava, demokratičnih standardov in dostojanstvo družbenih in medčloveških odnosov. "Skupaj z vsemi strukturami civilne družbe, ob digitalnih orodjih, ki nam omogočajo, da vključimo prav vsakega posameznika in posameznico, moramo pripraviti izhodno strategijo ter oblikovati paket prehodnih pomoči, ki bodo dosegle vse ljudi," je še dejal Židan, ki meni, da Slovenija danes potrebuje nov začetek.

Med prvimi so se odzvali v Levici in SAB

Že včeraj so se na odločitev vlade, da prekliče epidemijo, odzvali v Levici in Stranki Alenke Bratušek (SAB). Po prepričanju koordinatorja Levice Luke Meseca vlada krize ne obvladuje več. "Nima nikakršnega načrta, kako bomo bomo preživeli naslednje tedne, kaj šele mesece. Ključne odločitve, kot je razglasitev konca epidemije, sprejema čez noč, pet minut pred roki. Deluje povsem nekoordinirano, z danes na jutri," meni.

Alenka Bratušek (SAB) pa je opozorila na vprašljivo strokovnost te odločitve. Ker so v stranki prepričani, da gre za rokohitrsko odločitev predsednika vlade, so že napovedali sklic odbora za zdravstvo. Tudi Bratuškova meni, da gre pri tako hitrem preklicu epidemije le za "finančni odlok", s katerim bo večina ukrepov iz protikoronskih zakonov s 1. junijem prenehala veljati.