Ljudje, ki so imeli covid-19, imajo večjo verjetnost za nastanek krvnega strdka – to velja zlasti za bolnike, ki so potrebovali bolnišnično zdravljenje. Znanstveniki so želeli ugotoviti, kdaj se to tveganje vrne na normalno raven in ali se je tveganje spremenilo na prehodu iz enega vala pandemije v drugega. Raziskovalci so spremljali zdravje nekaj več kot milijon ljudi, ki so bili na Švedskem na novi koronavirus pozitivni med februarjem 2020 in majem 2021, in jih primerjali s štirimi milijoni ljudi iste starosti in spola, ki niso bili okuženi.

Po okužbi z novim koronavirusom so ugotovili povečano tveganje za: 

• krvne strdke v nogi ali globoko vensko trombozo, tveganje za nastanek je povečano do tri mesece po okužbi;
• krvne strdke v pljučih ali pljučno embolijo, tveganje je povečano do šest mesecev po okužbi;
• notranjo krvavitev, kot je možganska kap, tveganje je povečano do dva meseca po okužbi.

Ko so raziskovalci tveganje za krvne strdke po covidu primerjali z normalno stopnjo tveganja, so ugotovili:

• štirje od 10.000 bolnikov s covidom so razvili globoko vensko trombozo v primerjavi z enim od vsakih 10.000 ljudi, ki niso imeli covida;
• približno 17 od 10.000 bolnikov s covidom je imelo krvni strdek v pljučih v primerjavi z manj kot enim od 10.000, ki niso imeli covida.

Študija kaže, da je bilo tveganje za nastanek krvnih strdkov v prvem valu večje kot v poznejših valovih, verjetno zato, ker se je zdravljenje med pandemijo izboljšalo, starejši bolniki pa so se do drugega vala začeli cepiti. Tveganje za nastanek krvnega strdka v pljučih je bilo pri ljudeh, ki so imeli hujšo obliko covida, 290-krat večje od običajnega in sedemkrat večje od običajnega pri blagi obliki covida, a pri tej ni bilo povečanega tveganja za notranjo krvavitev.

"Za necepljene posameznike je to res dober razlog, da prejmejo cepivo – tveganje pri okužbi je veliko večje od tveganja zaradi cepiv," pravi Anne-Marie Fors Connolly, glavna raziskovalka študije z univerze Umea na Švedskem. Raziskovalci ne morejo natančno razložiti, zakaj se ti krvni strdki pojavijo po covidu, vendar imajo več teorij. Lahko gre za neposreden učinek virusa na plast celic, ki obdaja krvne žile, ali pretiran vnetni odziv na virus, lahko pa gre za to, da telo ob neprimernem času tvori krvne strdke.

Cepiva so namreč zelo učinkovita proti hudemu poteku bolezni, vendar nudijo manj zaščite pred okužbo, zlasti pri različici omikron. To pomeni, da so ponavljajoče se okužbe s simptomi pogoste, tudi zato, ker se države odločajo, kako živeti s covidom. Frederick K Ho, predavatelj javnega zdravja na Univerzi v Glasgowu, je dejal, da nas ta študija "opominja na potrebo, da ostanemo pozorni na zaplete, povezane tudi z blago okužbo, vključno s tromboembolijo". Tveganje za nastanek krvnih strdkov se po cepljenju poveča, a "ostaja manjše in traja krajši čas od tistega, ki je povezano z okužbo", je dodal.