Brez novih okužb in smrti, Šestan deaktiviral državni načrt zaščite in reševanja

V petek so pristojni v Sloveniji opravili 613 testiranj na novi koronavirus, pozitivnega primera ni bilo. V bolnišnici ostaja na zdravljenju skupno sedem oseb, od tega dve na intenzivni negi. Nihče od bolnikov ni bil v petek odpuščen iz bolnišnice, prav tako nismo imeli nobenega novega smrtnega primera. 

Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan je državni načrt deaktiviral danes ob 19. uri. Državni načrt, ki vsebuje natančne protokole ukrepanja v primeru epidemije nalezljive bolezni in je namenjen utečenemu delovanju vseh ključnih deležnikov na državni ravni, je bil aktiviran 13. marca. Šestan se je že v petek zahvalil pripadnikom Civilne zaščite, ki so dva meseca in pol pomagali pri izvajanju ukrepov za preprečevanje širitve novega koronavirusa.

"Prav vsem fantom in dekletom sem hvaležen za vse, kar so naredili. V več kot 75 dneh ni bilo nobenega večjega problema, ki ga ne bi znali rešiti. Upam, da je naše delo s tem zaključeno in da tovrstne pomoči ne bo treba več izvajati, a pripravljeni smo, če bo treba. Tukaj smo zato, da pomagamo," je dejal Šestan. Natančne analize opravljenih ur v Civilni zaščiti še ni. Podatki bodo znani v naslednjih tednih, ko jih bodo zbrali regijski štabi.

"Po naših podatkih, ki še niso povsem točni, smo imeli vsak dan aktiviranih v povprečju 3000 pripadnikov. Med tednom nekaj več, ob koncih tedna nekaj manj in tudi v zadnjem obdobju je bilo dela nekaj manj. A če to pomnožimo z dvema mesecema in pol krize, lahko povem, da smo opravili več kot 200.000 delovnih dni. Nekateri so delali tudi več kot 12 ur na dan," je še povedal Šestan.

Na pripadnike Civilne zaščite in preostale, ki so bili vpoklicani k opravljanju nalog za zajezitev epidemije, se je v tretjem protikoronskem zakonu spomnila tudi vlada. Zakon, ki bo predvidoma uveljavljen v ponedeljek, jim prinaša izplačilo dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije v višini 30 evrov dnevno. Ta dodatek bo pripadnikom civilne zaščite pri plači izplačal delodajalec, sredstva pa bosta zagotovila ministrstvo za obrambo oz. Uprava RS za zaščito in reševanje. Skupni strošek je ocenjen na 2,7 milijona evrov mesečno.

Krek: Miselnost, da je epidemije konec, je pravzaprav lažna novica

Direktor NIJZ Milan Krek je medtem v pogovoru za STA napovedal, da jih čaka zelo težko poletje, med drugim se morajo pripraviti na drugi val epidemije covid-19. Svari, da s skoraj zaključenim prvim valom epidemije še ni konec. "Miselnost, da je epidemije konec, je pravzaprav lažna novica," je dejal. Posvaril je, da je lahko drugi val še hujši kot prvi.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) med poletjem poleg rednih obveznosti čaka priprava na drugi val epidemije in priprava na to, kako pomagati ljudem ob recesiji, ki se obeta v prihodnjih mesecih, če ne letih. Poleg tega je NIJZ v rdečih številkah. "Imamo kar precej visoko izgubo in moramo tudi to na neki način noter prinesti. Če torej vse to skupaj zložite, nam ne bo prav lahko," je dejal v pogovoru za STA.

Na drugi val epidemije se pripravljajo tako, da spremljajo epidemiološko stanje tako v Sloveniji kot tudi v vseh državah Evrope in širše. "Pozorni smo, kje se bo kaj sprožilo, zelo intenzivno delamo tudi pri kontroli prehodov na mejah. Pišemo priporočila mnogim v Sloveniji, da zmanjšamo prenos novega koronavirusa. To bomo tudi še naprej pisali," je dejal.

Razglasitev epidemije bodo znova predlagali takrat, če bodo prišli do točke, da bo začelo primanjkovati bolnišničnih postelj, mest v intenzivni terapiji, ko bo tako veliko število okuženih, da ga NIJZ z epidemiološko službo več ne bo mogel obvladati. Čeprav delajo vse, da se ne bi znova ustavilo javno življenje v drugem valu epidemije, pa Krek opozarja, da se ne da ničesar izključiti.

Virologinja Prosenc Trilarjeva: V Sloveniji potrdili tri različne seve novega koronavirusa

Znanstveniki so opredelili štiri genske skupine novega koronavirusa, v Sloveniji so bili potrjeni vzorci iz treh skupin. Katarina Prosenc Trilar z oddelka za javnozdravstveno virologijo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano je v pogovoru za STA pojasnila, da obstaja več klasifikacij novega koronavirusa in ena od pogosto uporabljenih je delitev na štiri genske skupine.

Da različni sevi povzročajo različni potek bolezni covid-19, je po njeni oceni še prezgodaj trditi. Pred dobrim mesecem je bila opravljena študija, na podlagi katere so tako sklepali, a poznejše študije tega niso močno potrdile, je dejala. Po njenih besedah so za potek bolezni za zdaj veliko bolj odločilni drugi dejavniki, kot so starost bolnika, pridružene bolezni in to, kdaj je oboleli prišel do ustrezne zdravstvene oskrbe.

V svetovni bazi genskih zapisov novega koronavirusa, ki je na voljo znanstvenikom, so zabeležili 30.000 teh zapisov, pet od njih so opravili v Sloveniji – tri zapise celotnega genoma novega koronavirusa je izdelal Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, dva pa nacionalni laboratorij. Po besedah Prosenc Trilarjeve trije sodijo v gensko skupino G, dva sta skoraj identična in sta najbolj podobna virusom iz Šanghaja ter Italije, kamor je bil virus prinesen iz Kitajske. Tretji virus iz skupine G je bolj podoben evropskim sevom. En spada v skupino V, zadnji virus pa spada med neopredeljene.

"To dokazuje, da virusi veselo krožijo in so ti genotipi razsejani povsod po svetu," je dejala. Sicer pa Prosenc Trilarjeva vidi vzporednice med novim koronavirusom in virusi, ki povzročajo otroške bolezni. "Ta virus se obnaša podobno. Otroke okuži, a pri njih bolezenski potek večinoma ni tako hud, pri starejših pa je težji," je pojasnila.