Protest sindikalnih central zaradi zavrnitve udeležbe na seji Odbora za finance o predlogu PKP6

Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide je danes obravnaval predlog šestega protikoronskega zakona. Največ pozornosti je prejel ukrep takojšnje obveznosti sprejema primerne zaposlitve, ki ne bo več nastopila šele po treh mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih, kot velja sedaj.

Državni sekretar na ministrstvu za delo Cveto Uršič je poudaril, da jih je pri pripravi predloga vodila ista želja kot pri prejšnjih petih paketih, in sicer hitro in učinkovito ukrepanje. Predlog zajema poenostavljanje postopkov prijave dela na domu ter podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa. Zvišuje tudi povračilo nadomestila plače za čas čakanja na delo doma, in sicer za vloge, vložene od novembra.

Veliko pozornosti je dobil člen predloga, ki spreminja pogoje za zavrnitev zaposlitve za iskalce dela, prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje. Obveznost sprejema zaposlitve bo, če bo predlog sprejet, nastopila takoj po prijavi na zavod. Kot je pojasnil Uršič, gre ukrep v smeri zaposlovanja v domovih za starejše in za institucionalno varstvo. 

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je opozoril, da je obravnavani predlog prvi interventni zakon, o katerem ni potekal socialni dialog in rešitve niso bile usklajene s sindikati. Izrazil je nasprotovanje spremembi napotitve na delo brezposelnih, saj se s tem posega na področje zakona o delovnih razmerjih, ki se doslej po njegovih besedah še ni spreminjal brez socialnega dialoga.

Tudi izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je ugotavljal, da to ne bo imelo želenega učinka v obliki lažjega iskanja kadra za socialne in zdravstvene storitve, saj je takšen kader že zaseden, brezposelne osebe pa takšnega znanja nimajo. "To je že šesti protikoronski zakon, ki na prvo mesto postavlja gospodarstvo in ne človeka," je dejal. Marjan Meglič iz Sindikata delavcev v zdravstveni negi pa je člane odbora opozoril na pomanjkanje kadra. "Tudi mi smo mnenja, da si dodatke zaslužijo vsi, ki so izpostavljeni," je poudaril.

Predstavniki sindikatov pa niso bili vabljeni na današnjo sejo odbora za finance, ki predlog zakona obravnava kot matično delovno telo, je dejal vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, ki je dodal, da v predlogu zakona ni dovolj jasna kompenzacija za zaposlene, ki zaradi zaustavitve javnega prevoza ne morejo priti na delo.

Državni sekretar je očitke o kršitvi socialnega dialoga zavrnil kot neutemeljene. "Imamo težave, ko zavod povabi brezposelne na razgovor, pa ne pridejo," pa je pojasnil razloge za spremembo obveznosti sprejema primerne zaposlitve.

Predloge je podprla Mojca Žnidarič (SMC), ki je delala na zavodu za zaposlovanje in na podlagi svojih izkušenj pojasnila, zakaj se ji zdi predlagana ureditev primerna. "Delavce potrebujemo takoj," je dejala.

Jerca Korče (LMŠ) pa je izpostavila del predloga, po katerem bo verski uslužbenec "na lepe oči dobil 700 evrov, na drugi strani pa so mladi kot izgubljena generacija, ki ne potrebuje univerzalnega socialnega dodatka". Po njenem mnenju se zdi, kot da se namenoma iz kroga pomoči izpušča določene družbene skupine. Violeta Tomić (Levica) pa je ugotavljala, da so verski uslužbenci "izenačeni s samostojnimi podjetniki, ki morajo dokazovati izpad prihodkov". Nasprotovala je tudi možnosti, da bi sedmi protikoronski zakon prinesel zamrznitev minimalne plače, kot to želijo delodajalci.

Levica je pripravila šest predlogov dopolnil, vendar jih odbor ni sprejel. Med drugi so želeli zvišati dodatke za zaposlene v socialno-varstvenih zavodih.

Jožef Lenart (SDS) pa je zavrnil očitke, da predlog ni "usmerjen k ljudem". "Kaj pomeni, če ohranjamo gospodarstvo in delovna mesta? Potem so ti ukrepi posredno prek ohranitve delovnih mest usmerjeni k ljudem. Kaj je slabše od tega, da človek izgubi delo in se financira z nadomestili," se je vprašal.

Protest sindikalnih central zaradi zavrnitve udeležbe na seji Odbora za finance 

Sindikalne centrale ostro protestirajo, ker niso bile povabljene k razpravi na seji Odbora za finance o predlogu PKP6. Predsedniku DZ Igorju Zorčiču so zato poslali javno pismo, v katerem so zapisali, da je to nedopustno in da to razumejo kot grob izraz podcenjujočega odnosa do vloge sindikatov v naši družbi. "Odbor DZ je z zavrnitvijo sodelovanja sindikatov v razpravi o zakonu delavkam in delavcem v naši državi jasno sporočil, da Državnega zbora stališča delavstva ter njihovi legitimni interesi v celoti ne zanimajo!" pravijo in dodajajo, da je skrajno nenavadno, da so bili povabljeni na druga dva odbora, kjer so lahko tudi aktivno sodelovali. "Kako naj razumemo izpričano dvojnost v ravnanju Državnega zbora? Kot tolažilno nagrado za sindikate, ki se jim sicer onemogoča sodelovati na matičnem odboru, ki bistveno vpliva na vsebino zakona pred glasovanjem na plenarni seji?" se sprašujejo. 

Kot še pravijo, vlada pred vložitvijo zakona v DZ s socialnimi parterji ni opravila obveznega usklajevanja zakona, s čimer je "grobo prekršila Pravila Ekonomsko-socialnega sveta, kar je eden od izrazov zaskrbljujočega nazadovanja ravni socialnega dialoga, ki smo ga desetletja gradili socialni partnerji v naši državi. Z onemogočanjem možnosti sodelovanja predstavnikov sindikalnih central na seji Odbora za finance se je uničevanju socialnega dialoga in partnerstva pridružil tudi Državni zbor." 

Podpisani Lidija Jerkič, Branimir Štrukelj, Jakob Počivavšek, Peter Majcen, Evelin Vesenjak, Zdenko Lorber in Albert Pavlič od Zorčiča zato pričakujejo, da se bo do preprečitve udeležbe njihovih predstavnikov javno in jasno opredelili ter jim javno zagotovili, da bodo lahko odslej vsakič imeli možnost sodelovati v razpravah ter pri sprejemanju zakonov, ki se kakor koli nanašajo na položaj zaposlenih v naši državi. 

Največ kritik opozicije glede predloga podaljšanja akreditacij visokošolskim zavodom 

Kar nekaj prahu je že pred današnjo sejo odbora DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino dvignil vladni predlog, po katerem bi se v času epidemioloških razmer izenačili pogoji poklicnih in splošnih maturantov za vpis na fakultete. Po opozorilih nekaterih strokovnih organizacij je šolsko ministrstvo že pred dnevi sporočilo, da pri predlogu ne bo vztrajalo. Koalicijski partnerji pa so se uskladili o dopolnilu, s katerim bodo ta predlog umaknili, je na Odboru DZ za šolstvo povedal poslanec SMC Branislav Rajić.

Kritike so letele tudi na predlog za podaljšanje izpolnjevanja akreditacijskih pogojev za visokošolske zavode. Poslanka Levica Nataša Sukič je ob tem opozorila, da podatki aplikacije za prikaz porabe javnega denarja (Erar) kažejo, da je oktobra na šolskem ministrstvu prišlo do lobističnega stika predstavnikov novogoriške Nove univerze. "Določilo PKP6 je očitno odgovor na njihove težave. V tem primeru lahko govorimo o sumu korupcije, saj bi nastala materialna korist za Novo univerzo, ki bi, če prav ne bi izpolnjevala pogojev, še naprej prejemala javna sredstva," je dejala. Odbor dopolnila Levice za umik določbe sicer ni podprl.

Državni sekretar na šolskem ministrstvu Damir Orehovec je pojasnil, da so priporočilo za podaljšanje roka za akreditacijo dobili s strani Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis). Kot je dejal direktor Nakvisa Franci Demšar, bi se s podaljšanjem roka za akreditacijo lotili urejanja problematike pogojev za vpis, določenih z zakonom o visokem šolstvu, ki jih večina visokošolskih zavodov v 20-letnem obdobju od sprejema zakona ni ustrezno upoštevala.

V razpravi je poslanka SDS Mojca Škrinjar izpostavila, da je letošnje leto zaradi epidemije težko za vsakogar, oteženo delo imajo tudi zasebni visokošolski zavodi. Predlagana rešitev je po njenih oceni pravična. Ko bo konec tega obdobja, bodo fakultete lahko izpolnjevale pogoje po zakonu, je dejala.

Poslanec LMŠ Aljaž Kovačič pa je izpostavil, da bi moralo ministrstvo s sistemskimi rešitvami za to področje vložiti zakonski predlog po redni obravnavi. Po njegovi oceni danes obravnavne zadeve ne zadevajo epidemije, ministrstvo pa je pozval, naj se raje ukvarja s težavami, kot so mladi, ki ne morejo bivati v študentskih domovih ali delati zaradi epidemije. Tudi poslanec SD Marko Koprivc je bil kritičen do "vsiljivcev", ki po njegovi oceni ne sodijo v protikoronski zakon.

Poslanka NSi in predsednica odbora Iva Dimic pa je naštela nekaj rešitev, ki jih ta prinaša, na primer neplačilo plačila vrtca za starše, katerih otroci ga v tem času ne obiskujejo, in plačilo študentskih domov. Napovedala je še, da bo sedmi protikoronski paket, ki je že v pripravi, zajel tudi tiste skupine, ki so zdaj izpadle.

Poslancem zanimivi predvsem fiksni stroški 

Cilj šestega protikoronskega zakona je ublažitev posledic vpliva drugega vala epidemije na celotno družbeno področje, zagotovitev delovanja ali vsaj ohranjanja čim večjega števila podjetij, ohranitev delovnih mest in predvsem preprečitev širjenja virusa, pa je na odboru DZ za finance uvodoma povedal finančni minister Andrej Šircelj. 

Ker je vlada oktobra ponovno razglasila epidemijo, je treba ponovno aktivirati nekatere ukrepe iz prvega protikoronskega zakona, dopolniti nekatere ukrepe iz prejšnjega protikoronskega zakona ter podaljšati tudi nekatere zdaj veljavne ukrepe. "Uvesti je treba tudi nekatere povsem nove ukrepe, kot denimo delno nadomestitev fiksnih stroškov najbolj prizadetim podjetjem," je nadaljeval. Po predlogu bodo podjetja lahko prejela sredstva za pokrivanje fiksnih stroškov za obdobje od 1. oktobra do konca leta. Pomoč je namenjena tistim, ki so jim letni prihodki zaradi epidemije upadli za vsaj 40 odstotkov. Znesek, do katerega bodo upravičena, pa se bo izračunal v določenem deležu od njihovih lanskih prihodkov od prodaje. 

Marku Bandelliju (SAB) se zdijo pogoji za prejem te pomoči prestrogi. "Zakaj niste dali nižje zahteve," je vprašal. Sam bi delno kritje fiksnih stroškov ponudil podjetjem že v primeru padca prihodkov za 25 ali 30 odstotkov. "Mikro in majhna podjetja šoka drugega vala ne bodo preživela, zanje smo premalo poskrbeli," je opozoril.

Monika Gregorčič (SMC) je dopustila možnost, da bi v nadaljevanju obravnave te kriterije omilili. "Kritje fiksnih stroškov je za podjetja, ki smo jih ustavili v epidemiji, še posebej pomembno," je dejala. Kriteriji so po njenih besedah določeni dobronamerno, res pa nikoli ne bo mogoče ugoditi vsem.

"So fiksni stroški res v korelaciji s prihodki? Mislim, da ne," je bil do te določbe kritičen tudi Edvard Paulič (LMŠ). Prav tako bi morali upoštevati, da imajo podjetja v različnih panogah različne fiksne stroške. Šircelj je sicer pojasnil, da so se za pomoč v obliki pavšalnega nadomestila odločili, ker je tako bolj enostavno.

Korčetova (LMŠ) je ugotovila, da predlog zakona ne naslavlja ustrezno podjetnikov, ki dejavnosti ne morejo opravljati zaradi vladnih odlokov. "Vlada bi jim morala pomagati hitro in učinkovito," je zahtevala. V LMŠ so zato vložili dopolnilo, po katerem bi se tem podjetjem povrnilo fiksne stroške v celoti.

Odbor za finance je za obravnavo predloga zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covida-19 pristojen kot matično delovno telo, ker pa sega na številna področja so ga v petek in danes obravnavali tudi na sejah odborov za pravosodje, za delo ter za izobraževanje. 

Poleg delnega kritja fiksnih stroškov podjetij je Šircelj v njegovi predstaviti med drugim izpostavil še podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, podaljšanje moratorija na odplačevanje posojil, finančno nadomestilo kmetom zaradi izpada prihodkov, znižanje najemnin za kmetijska zemljišča ter topel obrok učence in dijake iz socialno ogroženih družin. Vlada je poleg tega predvidela tudi podaljšanje jamstvene sheme za likvidnostna posojila podjetij, vnovično možnost odloga plačila davkov ali obročnega plačila, spremembe pogojev za zavrnitev zaposlitve ter dodatke za delo v sivih in rdečih conah.

Poglavitni cilj predloga zakona pa je pomoč gospodarstvu. "Vlada je odločila, da je zaradi trdovratnega virusa treba sprejeti dodatne ukrepe za pomoč gospodarstvu in ohranitev delovnih mest," je dejal Šircelj. Kot je dodal, bo zaradi drugega vala epidemije gospodarsko okrevanje verjetno preloženo v prvo polovico leta 2021.

Po besedah Violete Tomič (Levica) prihaja predlog zakona prepozno, rešuje pa probleme, ki jih sploh ne bi bilo, če bi že prej upoštevali predloge opozicije. "Ni nobenih ukrepov za ohranjanje delovnih mest," je nasprotovala Šircljevim besedam in menila, da bi morala biti pomoč podjetjem vezana na prepoved odpuščanja. Napačno je namreč misliti, da se bo z ohranjanjem podjetij pri življenju ohranjalo tudi delovna mesta. "Popolnoma napačna logika je to," je dejala.

PKP6 skupno težak milijardo evrov 

DZ je doslej sprejel že pet protikoronskih zakonov, katerih namen je bila blažitev posledic epidemije tako za gospodarstvo kot tudi prebivalce. Vlada zdaj predlaga podaljšanje nekaterih ukrepov in dodaja še nove. Vsi skupaj so vredni približno milijardo evrov.

Med drugim se podaljšuje veljavnost jamstvene sheme za likvidnostna posojila podjetij, možnost odloga odplačevanja posojil ter subvencioniranje čakanja na delo od doma in skrajšanega delovnega časa. Ena od ključnih novosti je delno kritje fiksnih stroškov najbolj prizadetih podjetij. Za pokrivanje fiksnih stroškov v zadnjih treh mesecih letos bodo lahko prejela pomoč, če so jim prihodki zaradi epidemije upadli za vsaj 40 odstotkov. Njena višina se bo izračunala na podlagi določenega odstotka od njihovih lanskih prihodkov od prodaje.

Za obravnavo predloga zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covida-19 je kot matično delovno telo pristojen odbor DZ za finance. Vendar v opoziciji opozarjajo na rešitve, ki niso povezane z obvladovanjem epidemije, kot so denimo izenačevanje pogojev za vpis na fakulteto za dijake s poklicno in splošno maturo, odlog akreditacije univerz blizu vladajoči stranki ter višje kazni za protestnike na javnih zbiranjih. Zato so zahtevali, da predlog zakona obravnavajo še trije parlamentarni odbori: za pravosodje, za delo ter za izobraževanje. Člani prvega so se sešli že v petek, člani zadnjih dveh pa danes.