Že leto dni kroji naša življenja epidemija koronavirusa. Okužbe in število pozitivnih so glavna tema novic in pogovorov, druge stvari, kot da ne obstajajo več. Potem pa je v ponedeljek, v reviji The Cryosphere, izšla nova študija, ki ugotavlja, da se led tali hitreje kot pred 30 leti. Postavlja se vprašanje, ali morda podnebne spremembe ustvarjajo nove viruse? Čeprav bi lahko potegnili nekaj vzporednic s tem, pa klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj pravi, da ni verjetno, da bi podnebne spremembe ustvarjale ali pa spreminjale viruse. Lahko pa najdemo druge vzporednice, pravi.
Države, v katerih je vpliv podnebnih sprememb velik, kjer je veliko poplav, ujm, težje preprečujejo okužbe z virusi, še težje ga zaustavijo. Ranljive skupnosti, ki so tako že prizadete zaradi podnebnih sprememb, bodo še bolj prizadete, še zaradi virusa, in to je močna vzporednica, pravi.
Opozarja tudi, da je virus preskočil z netopirja na človeka tudi zaradi netrajnostnega odnosa do prehrane, do narave. "Gre za človeško ignoranco, tako se ne dela, kot se tako ne dela tudi s planetom," pojasnjuje. Stvari se ne da zaustaviti, ko gre nekaj narobe. To zdaj vidimo, pojasnjuje.
Tako kot podnebne spremembe pa je globalna tudi pandemija. Sami je ne moremo rešiti, potrebno je sodelovanje vseh, pojasnjuje. Razvoj cepiva ne bi bil tako uspešen, če ne bi znanstveniki sodelovali, delali z roko v roki. Tudi države spodbujajo to sodelovanje in namenjajo visoke vsote za razvoj. "Če bi se države tudi do podnebnih sprememb tako obnašale, bi bile kakšne rešitve že narejene," dodaja Kajfež Bogatajeva.
K reševanju pandemije novega koronavirusa so stopile skupaj vse države, vsi voditelji. Ko bo ta končno obvladana, bi se lahko naučili, kako s skupnimi močmi pristopiti tudi k reševanju prav tako globalne težave, podnebnih sprememb.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.