22°C
Podatki za dan: 15. 6. do 24.00
Oboleli
256,699
+118
+0%

Število okuženih je padlo. Zakaj še vedno ne sledimo stikom?

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
AVTOR
Danijela Levpušček /
KOMENTARJI
115
Sledenje stikom je učinkovit ukrep v boju proti epidemiji. Uporabljali smo ga do jeseni, ko je to zaradi skokovitega porasta števila okužb postalo neizvedljivo. Od takrat epidemiologi računajo na vestnost in odgovornost posameznikov, ki morajo svoje stike o okužbi obvestiti sami. Tako je še danes, čeprav je okužb manj in bi sledenje lahko spet potekalo. Ponudbe, da bi na pomoč priskočila vojska, niso sprejeli.

Pri 2.000 potrjenih primerih na dan in desetih visoko rizičnih kontaktih na dan na osebo pridemo do 200.000 karanten vsakih deset dni. V zelo kratkem času bi bila v karanteni tako rekoč vsa Slovenja. Zato so v takšni fazi pomembni ukrepi na ravni celotne populacije. /.../ Ob umiritvi stanja pa bo (sledenje stikom, op. a.) spet v ospredju in bo epidemiološka služba znova natančneje iskala vire okužbe, vključno z analizo vsakega skupka.
NIJZ, 23. 1. 2021

Čeprav (pre)počasi, se epidemija tudi pri nas vendarle umirja. Tedensko povprečje dnevno potrjenih okužb je padlo pod 300, mejo, ko naj bi epidemiološke službe lahko spet začele slediti stikom. 

Gre za enega od učinkovitejših ukrepov v boju proti epidemiji. Epidemiološka služba NIJZ je ob pomanjkanju kadra roke od njega dvignila sredi oktobra, ko se je začelo število okuženih strmo vzpenjati. "Kot smo že večkrat poudarili, kapacitete epidemiološke službe žal niso neomejene. V zadnjih mesecih smo zmogljivosti epidemiološke službe povečali in trenutno lahko obravnavamo okrog 350 primerov dnevno, kar je 10-krat več kot v spomladanskem obdobju. Kljub izjemnemu trudu se število oseb s potrjeno okužbo, ki jih obravnavamo z zamikom, povečuje," so 16. oktobra sporočili svojo odločitev, da bodo kontakt vzpostavili le še s potrjeno okuženimi.  

PREBERI ŠE
Raziskava Sledilnika: 'Od zgodbe o uspehu do katastrofe'

Zanašali so se na odgovornost ljudi, da bodo ostali doma in obvestili tiste, s katerimi so bili v stiku. Slovenija se je nato žal ujela globoko v spiralo okužb, bolezni in smrti, zdaj, ko smo se iz nje vendarle izkopali in je okužb manj, pa bi lahko spet pograbili dodatno orožje, ki ga imamo na voljo proti virusu.

Sledenje stikom
Sledenje stikomFOTO: Shutterstock

"Epidemiološka služba še vedno kontaktira potrjeno okuženo osebo. Trenutno visokorizične stike obvesti potrjeno okužena oseba sama," so nam v začetku tega tedna odgovorili na NIJZ, kjer kljub bolj obvladljivim številkam sledenje stikom šele načrtujejo. "Sprememba, ki jo bomo v Centru za nalezljive bolezni uvedli takoj, ko bo možno, predvidoma v razponu 200300 primerov dnevno, je dodatno klicanje visokotveganih stikov – trenutno tega ne izvajamo, medtem ko obravnava (klic) osebe s potrjeno okužbo ostaja nespremenjena.

Slovenija je po podatkih Sledilnika covid-19 v "območju 200–300 primerov dnevno" že od 25. maja. 

"Trenutno v sledenje stikom vključujemo vse razpoložljivo osebje v Centru za nalezljive bolezni, skupaj s študenti, ki opravljajo študentsko delo v klicnih centrih. Zmogljivosti epidemiološke službe so se povečale z vzpostavitvijo klicnih centrov in vključevanjem študentov, tako da so se podvojile in trenutno omogočajo dnevno obravnavo do 1500 primerov oseb s potrjeno okužbo (brez iskanja stikov)," dalje odgovarjajo na NIJZ. 

Še enkrat: Slovenija je v "območju 200–300 primerov dnevno"  že od 25. maja.

Opredelitev visokorizičnega stika (vir: NIJZ):

 

– osebe, ki bivajo v skupnem gospodinjstvu z bolnikom s covidom-19, 

– zadrževanje na razdalji manj kot 2 metra več kot 15 min,
– drug fizični stik ali stik z izločki bolnika (rokovanje, objemanje, uporaba skupnih predmetov), 

– bivanje v zaprtem prostoru več kot 15 min (skupno gospodinjstvo, pisarna, čakalnica v zdravstveni ustanovi, skupna malica, druženje pri isti mizi...), 

– potovanje v istem prevoznem sredstvu na razdalji manj kot 2 metra.

Tiste, ki svojih tesnih stikov ne bodo želeli razkriti ali pa se vseh ne bodo spomnili, bodo zaprosili, naj jih obvestijo sami, pravijo na NIJZ, kjer še vedno polagajo velike upe v "digitalno iskanje stikov" oziroma v aplikacijo #OstaniZdrav, ki je prav tako odvisna od vestnosti in odgovornosti posameznikov. Tradicionalno iskanje namreč ne zajema stikov, ki jih okuženi ne pozna osebno, so že pred časom utemeljevali na NIJZ. 

Delo epidemiologov bo olajšala tudi vzpostavitev profesionalnih klicnih centrov, dodajajo, a so trenutno – po skoraj letu in pol epidemije – šele v fazi pridobivanja finančnih sredstev.  

PREBERI ŠE
Tonin: Pripravili smo štiri možnosti sledenja stikom, Fafangel naj izbere najboljšo

Zato je nenavadno, da marca, ko je minister Matej Tonin ponudil pomoč vojske pri sledenju stikom, te priložnosti niso pograbili. Kot drugo možnost je Tonin omenil organizacijo sledenja stikom v obliki javnih del, kot tretjo uporabo sistema mobilizacije civilne zaščite in kot zadnjo najem profesionalnega klicnega centra. Danes so nam na njegovem ministrstvu pojasnili, da je ostalo zgolj pri ponudbi, saj ni bila izkazana potreba po tovrstni pomoči.  

Sledenje stikom se je izkazalo za uspešno orožje v boju proti epidemiji.
Sledenje stikom se je izkazalo za uspešno orožje v boju proti epidemiji. FOTO: Dreamstime

"Naš primarni cilj ostaja hitro iskanje in obveščanje potrjeno okuženih oseb ter njihovih kontaktov, saj sta po našem mnenju osnova za dobro delo zaupanje in stik z ljudmi. Nerealna pričakovanja o delu epidemiologov pri iskanju visokotveganih stikov namreč niso umestna," medtem pravijo na NIJZ.  

Številne države so dokazale nasprotno, da so visoka pričakovanja upravičena, sledenje stikom pa se je, kot smo že omenili, izkazalo za enega učinkovitejših ukrepov za zamejevanje epidemije. 

Singapur, kjer se na 728 kvadratnih kilometrih stiska 5,7 milijona prebivalcev, je bil ena od prvih držav, v katerih so potrdili okužbo z novim koronavirusom. Do danes so po podatkih Univerze Johna Hopkinsa zabeležili 62.236 okužb in 34 smrti. Za primerjavo: v Sloveniji, ki je imela precej boljše izhodišče, se je po istih podatkih doslej okužilo 256.103 ljudi, 4393 jih je umrlo. 

Sledenje stikom je bilo že večkrat izpostavljeno kot eden odločilnih faktorjev pri uspešnem spopadanju Singapurja z virusom. Nadzoruje ga ministrstvo za zdravje, če je treba, na pomoč priskoči tudi policija. Sledenje se začne že v bolnišnici, kjer zdravniki in medicinske sestre sestavijo "zemljevid aktivnosti", na katerem čim bolj podrobno orišejo pacientovo gibanje od 14 dni pred pojavom simptomov pa vse do izolacije. Če najdejo luknje v podatkih, jih poskušajo zapolniti z uporabo informacij, ki jim jih lahko dajo že identificirani kontakti, pa s posnetki varnostnih kamer in tudi z digitalnim odtisom posameznika ugotovijo lahko, kdaj in kje je dvigoval denar ali plačeval s kartico, in tako sledijo njegovi poti. Sledi primerjava posameznih "zemljevidov", da bi ugotovili, ali se prekrivajo in ali obstaja potencialno žarišče okužbe. Hkrati na spletni strani ministrstva za zdravje za vsakega okuženega posameznika objavljajo, kje se je gibal, ne razkrijejo pa njegovega imena. Na voljo imajo ogromen kadrovski bazen ljudi, ki se s tem ukvarjajo, a je hkrati res, da so jim dovoljeni posegi v zasebnost, na kakršne v Evropski uniji ne moremo pristati. 

Podobno, ne oziraje se na zasebnost posameznikov, so se zadeve lotili v Južni Koreji, kjer so prebivalce celo obveščali po SMS-sporočilih, če je v njihovi okolici prebivala okužena oseba. Hkrati so objavljali tako podrobne opise gibanja okuženih, da je bilo mogoče marsikoga zlahka prepoznati. "Sledilci" v Vietnamu pa si pomagajo z objavami okuženih na družbenih omrežjih ter s podatki o lokaciji mobilnega telefona. 

Koronavirus pasica nova