Slovenci najmanj zaupamo Hojsu, Janši in Kacinu, najbolj pa Rozmanu in Ihanu

V tokratni meritvi raziskave #Novanormalnost je družba za javnomnenjske in trženjske raziskave in svetovanje v Sloveniji Valicon preverjala zaupanje v ključne predstavnike politike in stroke. Poleg tega so v raziskavo vključili tudi nekatere kazalce doživljanja razmer, ki so jih merili že v času epidemije, in rezultati kažejo, da se je situacija na tem področju bistveno spremenila – virus (p)ostaja stalnica, vedno bolj tudi z vidika bližine okužbe.

Vprašanje se je glasilo: "V zvezi s širjenjem virusa, priporočili in ukrepi za (samo)zaščito, se v javnosti oglaša več politikov in predstavnikov stroke ... V kolikšni meri zaupate posameznim med njimi?" 

Ob imenu je bila prikazana fotografija osebe v značilnem okolju, večinoma iz medijskih nastopov. Anketirancem so se osebe prikazovale v naključnem vrstnem redu, v dveh sklopih: v prvem sklopu so bile osebe, ki nastopajo zelo pogosto, v drugem tiste, ki nastopajo manj pogosto. "Razdelitev v ti skupini se je potrdila tudi z rezultatom poznavanja oziroma deleža tistih, ki so ocenjevali zaupanje, ki je bil v drugi skupini nižji," ob tem razlagajo na Valiconu.

V spomladanskih meritvah je imel predsednik vlade Janez Janša izmerjeno stopnjo zaupanja med –47 (med 11. in 13. aprilom) in –52 (med 12. in 15.junijem), izmerjena stopnja v tokratni meritvi (–48) je torej na približno enaki ravni. Vladni govorec Jelko Kacin medtem izgublja zaupanje, stopnja zaupanja se je znižala z –23 aprila na –46 v aktualni meritvi. Stopnja zaupanja najvišje uvrščenih je primerljiva s stopnjo zaupanja v zdravstveni sistem na vrhuncu epidemije aprila letos (55). Najvišjo stopnjo zaupanja v Sloveniji tradicionalno uživajo gasilci (88) in medicinske sestre (77), sledijo znanstveniki (61) in zdravniki (56), izsledke raziskave navajajo na Valiconu.

Virus (p)ostaja stalnica, vedno bolj tudi z vidika bližine okužbe

V tokratni meritvi so v omenjeni družbi znova preverjali tudi nekatere kazalce doživljanja razmer, ki so jih merili že v času epidemije, in rezultati kažejo, da se je tukaj situacija bistveno spremenila. Na vprašanje, koliko časa bodo po njihovem mnenju še trajale neobičajne razmere z različnimi omejitvami in ukrepi v javnem življenju, je večina odgovorila, da pol leta ali več. Tik pred preklicem epidemije maja letos je bila večina mnenja, da bodo izredne razmere trajale manj kot dva meseca. To kaže – tako na Valiconu, da je javnost v večini primerov sprejela dejstvo, da bo virus najverjetneje prisoten še kar nekaj časa. "To kažejo tudi drugi indikatorji, saj v zadnjih meritvah opažamo, da ljudi skrbi predvsem dolgotrajnost situacije (takih je bilo nazadnje 59 odstotkov vprašanih). Velik del prebivalcev (44 odstotkov) trenutno situacijo opisuje kot neprijetno in utrujajočo," razlagajo.

Virus postaja vedno bolj otipljiv tudi z vidika bližine okužbe, saj maja letos večina ni poznala nikogar, ki bi imel okužbo (53 odstotkov), zdaj je takih le še slaba tretjina. Večji del (38 odstotkov) sicer še vedno pozna le nekoga iz širšega socialnega kroga (ne poznajo osebno, le po imenu, ali pa so slišali od drugih za nekoga), a je zdaj že tudi kar nekaj takih, ki poznajo nekoga s potrjeno okužbo v ožjem socialnem okolju (v družini, na delu ali med prijatelji) – 25 odstotkov. Takih, ki bi imeli potrjeno okužbo v najožjem socialnem okolju (doma ali pri sosedih), je še vedno malo (sedem odstotkov), je pa ta odstotek bistveno večji kot pred petimi meseci.

Situacija ocenjena bolj pozitivno kot pred dvema tednoma, a pesimizem raste

Preverjali so tudi ostale indikatorje stanja v družbi, kjer pa v primerjavi s prejšnjo meritvijo ni tako velikih sprememb. Ocena trenutne situacije se je še malenkost poslabšala, saj 83 odstotkov vprašanih ocenjuje, da gre situacija na slabše (pred dvema tednoma je bilo takih 79 odstotkov). Delež zaskrbljenih je približno isti kot prejšnji teden, se je pa malenkost spremenilo razmerje med odgovori – povečal se je delež teh, ki so zaskrbljeni na splošno, na račun deleža zaskrbljenih zaradi drugi stvari. Po drugi strani je ocena situacije bolj pozitivna kot pred dvema tednoma, saj jo kot tako ocenjuje 47 odstotkov, prejšnji teden je bilo takih 39 odstotkov.

Na Inštitutu Mediana pa so med prebivalci Slovenije medtem ugotavljali, kako zaskrbljeni so za svoje življenje in življenja bližnjih ter kako vidijo življenje v prihodnje. Raziskava je pokazala, da zaskrbljenost med Slovenci za njihovo življenje ostaja nespremenjena, povečuje pa se delež pesimistov glede prihodnosti.

Kljub temu da število okužb z novim koronavirusom narašča in je Slovenija tik pred tem, da uvede nov paket omejitev in ukrepov, zaskrbljenost za lastno življenje in življenje bližnjih med prebivalci Slovenije ne narašča. Na zaskrbljenost ne vpliva niti vedno večji delež tistih, ki menijo, da se bo življenje za vedno spremenilo na slabše.

Zajete v raziskavo so na Mediani povprašali po naslednjem:

V kolikšni meri so zaskrbljeni za svoje življenje in življenje svojih bližnjih zaradi izrednih razmer?

Zaskrbljenost prebivalcev Slovenije za lastno življenje in življenje bližnjih je bila ob začetku epidemije izredno visoka, nato pa je skozi čas upadala in se stabilizirala okrog 40 odstotkov. Tako je zaskrbljenih ali zelo zaskrbljenih v oktobru 43 odstotkov, kar je praktično identično kot v juliju (42,9 odstotka). Skrb za življenjsko ogroženost torej vsaj trenutno ne narašča, ugotavljajo na inštitutu.

Ali menite, da se bo običajno življenje kot posledica koronavirusa trajno spremenilo?

Na drugi strani pa na inštitutu ugotavljajo, da delež tistih, ki menijo, da se bo običajno življenje kot posledica koronavirusa trajno spremenilo na slabše, narašča iz meseca v mesec. Medtem ko je aprila delež tistih, ki se strinjajo s to trditvijo, znašal 49 odstotkov, zdaj znaša že 63 odstotkov in je od julija 2020 narasel za več kot sedem odstotnih točk, kar predstavlja statistično značilno razliko. Od julija je upadel delež tistih, ki menijo, da bo običajno življenje ostalo nespremenjeno (s 25 na 21 odstotkov) ter tistih, ki o običajnem življenju v prihodnje še niso imeli izdelanega mnenja (z 10 na šest odstotkov).

Kako bi ocenili razmerje med varnostjo, ki jo zagotavljajo ukrepi, ter vašo osebno svobodo?

Bistveno se je v preteklih mesecih spremenil tudi pogled na razmerje med varnostjo, ki jo zagotavljajo ukrepi, ter osebno svobodo posameznika. Približno enak delež v primerjavi podatkov iz maja in oktobra na Mediani beležijo le med tistimi, ki menijo, da so ukrepi prekomerni in pretirano posegajo v njihovo osebno svobodo (29 odstotkov maja in 28 odstotkov oktobra). Statistično značilno nižji je v oktobru delež tistih, ki menijo, da so ukrepi primerni, čeprav posegajo v njihovo osebno svobodo, in sicer kar za 11 odstotnih točk. Na drugi strani je statistično značilno višji delež tistih, ki menijo, da so ukrepi primerni in ne posegajo v njihovo osebno svobodo (porast v oktobru za šest odstotnih točk) ter tistih, ki menijo, da so ukrepi celo premalo ostri in svojo osebno svobodo v trenutni situaciji postavljajo na drugo mesto (porast v oktobru za šest odstotnih točk), še zaključujejo na inštitutu.