Začnimo s pozitivnimi podatki. Zdravstveno osebje je zdaj v boju z novim koronavirusom bolj uspešno, kot je bilo v prvem valu. Delež kritično bolnih, ki bolezni podležejo, se je prepolovil – zdaj izgubijo približno 15 odstotkov bolnikov. Vendar pa opozarjajo, da to niso povsem relevantni podatki, kajti upoštevati je treba ljudi, ki se zdaj zdravijo. "Nihče ne more napovedati, kakšen bo izid pri njih," pravi vodja oddelka intenzivne terapije na Infekcijski kliniki Matjaž Jereb.
Z izjemnimi napori je zdravstveni sistem dosegel majhen čudež. Število postelj za intenzivno nego se je namreč zelo povečalo. A tudi požrtvovalnost ima svoje meje, saj ne gre le za prostor in opremo. Zmanjkuje namreč tudi kadra. Ker zoper covid-19 ni cepiva, lahko porast okužb med zaposlenimi izniči vse napore. "V UKC imamo 265 zaposlenih, ki so zaradi covida-19 doma," pravi Jereb.
Res je, da večinoma umirajo starejši, povprečna starost umrlega je namreč 80 let, a najmlajši jih je imel komaj 43. Dragoceno pa je čisto vsako življenje. Prav zaradi tega Jereb ne razume tistih, ki še vedno ne verjamejo v resničnost bolezni. "V vsakem primeru je smrtnost desetkrat večja kot zaradi gripe," še dodaja.
Trditve, da ljudje ne umirajo zaradi covida-19, ampak da bi tako ali tako umrli zaradi drugih bolezni, statistika ovrže. Organizacija EuroMOMO, ki spremlja podatke o smrtnosti v 26 državah, poroča, da je pretekli teden v Sloveniji umrlo precej več ljudi, kot bi statistično lahko pričakovali. Porast je skoraj petkrat večji, kot bi bilo zgolj statistično odstopanje.
V vseh državah, ki jih EuroMOMO spremlja, pa je v letošnjem letu umrlo 240 tisoč ljudi več, kot bi bilo pričakovati.
KOMENTARJI (284)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.