So življenja starejših vredna manj?

Odziv vlade na očitke, da so med pandemijo starejšo generacijo pustili na cedilu, še po nekaj dneh buri duhove, tistim, ki opozarjajo na najmanj neprimerno izbiro besed, pa se je pridružila tudi predsednica sicer koalicijske stranke Desus Aleksandra Pivec. "V stranki Desus obsojamo neprimerno izražanje glede starejših ljudi na vladnem Twitter računu. Vsa življenja so izjemno dragocena. Starejši ljudje si zaradi svojega prispevka za celotno družbo zaslužijo dostojno in spoštljivo obravnavo, za kar si bomo v DeSUS vedno prizadevali," je zapisala na Twitterju. 

S tem se je odzvala na sledečo izjavo vodje strokovne skupine za covid-19 Bojana Beović, ki so jo posredovali tudi na vladnem Twitter računu: "Soočiti se moramo z dejstvom, da med starostniki, zlasti med oskrbovanci domov za ostarele, živi veliko ljudi, ki se jim življenje počasi izteka. Tudi pri njih premeščanje v bolnišnico samo zato, ker so okuženi z novim koronavirusom, ni smiselno. V bolnišnico takih stanovalcev ne premeščamo tudi v primeru drugih okužb, ki se pogosto pojavijo ob koncu življenja." Beovićeva je dodala še, da je tudi zdravljenje v bolnišnici tvegano, saj zlasti starostnike poleg bolnišničnih okužb in vseh zapletov intenzivnega zdravljenja ogroža tudi t. i. hospitalizem. "Številni starostniki se po premestitvi v bolnišnico psihično močno spremenijo, saj se težje prilagajajo tujemu okolju, in to je zanje pogosto usodno," je pojasnila. 

Beovićeva je to dejala, ko je skupaj z ministrom za zdravjem Tomažem Gantarjem pojasnjevala, odkod tako veliko število umrlih med stanovalci domov za ostarele. 

Ob tem pa tudi tvit Aleksandre Pivec pušča grenak priokus. Stranka Desus je namreč del oziroma koalicije, torej je soodgovorna za odločitve, ki jih oziroma jih ne sprejme vlada, ta pa tvita tudi v njenem imenu. Stranka, ki naj bi bila glavna zagovornica starostnikov v vladi in celo v slovenski politiki, je bila poleg tega ob številnih opozorilih glede razmer v domovih za ostarele dolga časa neodzivna.  

Se je pa danes Beovićeva oglasila z dodatnimi pojasnili. Vlada je na Twitterju zapisala, da objavljajo njeno izjavo v celoti v izogib napačnim interperatacijam.

Biserka Marolt Meden: Vsako življenje je dragoceno

"Vlada nam sporoča, da so poskrbeli za perspektivne starejše, tiste starejše s kroničnimi boleznimi pa ne, ker se jim življenje izteka," pa je bila v svojem odzivu ostra predsednica združenja za dostojno starost Srebrna nit Biserka Marolt Meden, prepričana, da je vsako življenje dragoceno. "Kot sem že večkrat povedala, si želim, da bi vlada nehala tvitati," pravi. 

Z argumenti o ustrezni skrbi za starejše je odgovorni niso prepričali: "Povsod po svetu se zavedajo, da za starejše v času epidemije ni bilo dovolj dobro poskrbljeno, a naši odločevalci še kar pripovedujejo pravljice, kako je bilo vse, tako kot je treba."

Tudi trditvam, da so vsi starejši, ki so potrebovali bolnišnično zdravljenje, to tudi dobili, ne verjame. "Ne smemo se slepiti, da je vsak, ki je potreboval bolnišnično oskrbo, to tudi dobil. V domu starejših ni na voljo zdravnik 24 ur na dan in niti ni dovolj osebja zdravstvene nege, opreme in zdravil, ki bi ti omogočali ustrezno pomoč, napotitev v bolnišnico ali dostojno smrt brez bolečin, če bi se sam za to odločil," je zapisala v svojem odzivu. Obolelim se namreč stanje lahko hitro poslabša in brez pomoči v bolnišnici je izid gotovo slabši.

Biserka Marolt Meden je prepričana, da je vlada domove starejših pustila na cedilu. Imeli so hude težave z zaščitno opremo, epidemija pa je zaostrila tudi že tako pereče kadrovske težave. Nenadoma v domovih ni bilo več dijakov in študentov zdravstvenih šol, prostovoljcev in sorodnikov, ki so dotlej lahko razbremenili osebje in stanovalcem posvetili prepotrebno pozornost. Rešitev je bila na dlani, a se zanjo niso odločili. "Vsem domovom bi morali odločevalci takoj priskočiti na pomoč z zaščitno opremo in predvsem s kadri, ki so ostali doma, ker  zdravstveni sistem ni izvajal elektivnih storitev v bolnišnicah, zaprle so se specialistične ambulante, zobozdravstvene ambulante, zdravilišča … Pa tega minister za zdravje z odlokom ni naredil. Verjetno je bilo tudi pravočasnega testiranja premalo," je razmišljala. 

Kako naprej, kako zagotoviti, da bo obravnava starejših v primeru novega vala bolezni boljša? 

Da se bomo lažje spopadli z novim valom, morajo odločevalci takoj sprejeti nove kadrovske normative za področje oskrbe in zdravstvene nege v domovih starejših in tudi spremeniti kadrovski normativ za zdravnike, fizioterapevte in delovne terapevte,  je prepričana sogovornica. 

Treba je tudi preučiti, kaj je starejšim povzročila stroga socialna izolacija in jim v naslednjem valu omogočiti več stikov s sorodniki, dodaja. Že zdaj pa bi lahko domovi za starejše opustili stroge ukrepe za obiskovalce, ki so jih sprejeli, ko je bila epidemija na vrhuncu. "Domove je treba ob upoštevanju splošnih protikoronskih navodil odpreti za sorodnike in tako stanovalcem kot sorodnikom omogočiti več socialnih stikov. Takoj. Da nadoknadimo čas, ko so bile storitve v domovih starejših zaradi kadrovske stiske zmanjšane na minimum," je jasna predsednica združenja, ki vse bolj postaja najglasnejši zagovornik pravic naše najstarejše generacije. 

"Ne pristajamo na nikakršno diskriminacijo in starizem, ki ga srečujemo na vsakem koraku," je še poudarila sogovornica in kot že tolikokrat doslej izpostavila potrebo po sprejetju zakona o dolgotrajni oskrbi, da bodo imeli vsi starejši na voljo ustrezno pomoč. Prav tako, meni, bi morali imeti samostojno ministrstvo za starejše, prizadevajo pa si tudi za vzpostavitev instituta varuha starejših.