Sodišče zavrnilo Janševo zahtevo po reviziji zaradi plačila odškodnine novinarki

Tako je zapisal tamkajšnji senat v zavrniti revizije v primeru novinarke Eugenije Carl proti predsedniku vlade Janezu Janši zaradi plačila odškodnine za duševne bolečine zaradi razžalitve, ki jo je vložila tožena stranka.

Vrhovno sodišče nadalje pojasnjuje, da je "med drugim ocenilo, da je podajanje vrednostnih sodb po tem komunikacijskem kanalu omejeno z (ne)obstojem prepričljive in trdne dejanske podlage. V nasprotnem primeru so lahko zapisi na Twitterju objavljeni izključno zaradi sramotitve in očrnitve posameznika."

Namen sprejete odločitve ni to, da bi posegala v jedro toženčeve svobode izražanja ali v intimni občutek tretjih oseb glede njihovega svobodnega (političnega) izražanja na spletu, še pravijo na sodišču. "Prav tako sporočilo sodbe v obravnavani zadevi ni to, da toženec ne bi smel kritizirati osrednjega nacionalnega medija ali izreči mnenja o tožničini (ne)pristranskosti ali da bi se moral vesti spodobno in politično korektno in da bi moral biti njegov diskurz argumentiran. Gre za to, da je bilo razmerje med tožničino osebnostno sfero in toženčevo svobodo izražanja porušeno do te mere, da to utemeljuje poseg v svobodo izražanja slednjega," med drugim v sodbi ugotavlja Vrhovno sodišče.

"Ne glede na omenjeno jedro presoje v obravnavani zadevi ima dejstvo, da je toženec širil mnenje o tožnici – novinarki  – pomembno težo," nadaljuje sodišče. Po njihovih besedah je pojem časti in dobrega imena večplasten. "V njem se prepletata zavest o lastni vrednosti (notranja, subjektivna čast) in spoštovanje človeka v družbi, njegova veljava v očeh drugih ljudi (zunanja, objektivna čast). Zunanja čast zajema človekovo delovanje v vsej njegovi celovitosti, tudi v poklicnem delovanju. S tem, ko ji z uporabo grobih besednih figur odreka odlike, ki so bit novinarskega dela, toženec tožnico razvrednoti kot novinarko in ji jemlje veljavo v očeh drugih, spričo uporabljenega seksističnega podtona pa tudi kot žensko, s čimer je bil porušen njen notranji mir," je še ugotovil senat Vrhovnega sodišča.

DNS: Sodišče je dalo pravilno težo pravici do ugleda ter profesionalnega in osebnega dostojanstva novinarke

Na odločitev sodišča se je na spletu že odzvala Carlova. "15. september je dan za zmage. Ne samo Primorska, razlog za praznovanje ima tudi kultura komuniciranja. Takole je med drugim zapisalo Vrhovno sodišče glede vsem znanega tvita PV Janeza Janše," je zapisala ter ob tem objavila povzetek sodbe.

Odzvali so se tudi pri Društvu novinarjev Slovenije. Dejali so, da gre za izredno pomembno odločitev, "s katero je sodišče vsem, ki v javnem diskurzu profesionalno diskreditirajo, žalijo ter sramotijo novinarke in novinarje, sporočilo, da to ni dopustno". "Napadi na novinarje, še posebej na družbenih omrežjih, so od leta 2016, ko je aktualni predsednik vlade novinarki zmerjal s prostitutkami, postali stalnica, s katero se novinarji srečujejo dnevno," so zapisali.

Ob tem so izpostavili, da so novinarke še pogosteje tarče spletnega nadlegovanja kot njihovi moški kolegi. "To nadlegovanje je bolj osebno, grobo, seksistično in šovinistično, žalitve se nanašajo na fizični videz novinark," pravijo.

DNS je še dejal, da so bili nad odločitvijo vrhovnega sodišča izpred skoraj dveh let, ko je to v tožbi Mojce Šetinc Pašek domnevni pravici do političnega izražanja politika dalo prednost pred osebnim dostojanstvom in profesionalno integriteto novinarke in ženske, zgroženi. "Dejstvo, da je senat vrhovnega sodišča v delno drugi sestavi tokrat odločil drugače, potrjuje kritike, izrečene na račun takratne sodne odločitve. Razumeli bi, da se pogledi sodnikov razlikujejo, če bi šlo za mejni zadevi, vendar pa ocenjujemo, da gre pri Janševem tvitu za šolski primer prekoračitve pravice do svobode izražanja."

Po njihovem mnenju pa je sodišče tokrat dalo pravilno težo pravici do ugleda ter profesionalnega in osebnega dostojanstva novinarke.