Kako poskrbeti, da bo znanje v času izobraževanja na daljavo ustrezno ocenjeno?

Člani Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije in Oddelka za pedagogiko in andragogiko FF UL so kot dopolnitev priporočil ministrstva za izvajanje preverjanja in ocenjevanja znanja v pogojih izobraževanja na daljavo pripravili svoj pogled na pogoje, ki naj bi jih šole v največji možni meri zagotavljale, da bi bilo ocenjevanje znanja izvedeno na strokovno ustrezen in legitimen način. "Zavedamo se, da na številnih šolah marsikatere od predlaganih dejavnosti že potekajo, jih je pa na nacionalni ravni smiselno do neke mere poenotiti in s tem zagotoviti čim bolj kakovostno izobraževanje za vse. To bo še posebej relevantno v primeru, da se sedanja situacija še ponovi," so zapisali. 

Udejanjanje teh priporočil je po njihovih besedah odvisno od mnogih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, za kar v prvem koraku ne more biti odgovorna (samo) vsaka posamezna šola, pač pa je treba zanje poskrbeti na ravni države. V tem pogledu so ta priporočila prav toliko, kolikor so namenjena vodstvom šol ter učiteljicam in učiteljem, namenjena tudi odločevalcem na ravni države, zlasti seveda pristojnemu ministrstvu. 

Izobraževanje na daljavo naj vključuje tudi pouk, čeprav prilagojen in v manjšem obsegu ur 

Legitimnost in kakovost ocenjevanja znanja je vselej tesno povezana s kakovostjo načrtovanja in izvajanja pouka kot kompleksnega in celovitega procesa poučevanja in učenja ter medosebne pedagoške komunikacije med učitelji in učenci ter med učenci in učitelji samimi. To je ključno izhodišče, ki mu velja slediti tudi ob razmislekih o tem, kako pouk oz. izobraževanje (ter posledično ocenjevanje znanja kot del tega procesa) izvajati na daljavo. 

Prizadevanja šol naj gredo v treh smereh:
- v smeri enotne organizacije in načrtovanja izobraževanja na daljavo,
- v smeri izvedbe pouka, ki poteka tako, da se vsaj manjši delež ur izpelje na daljavo z uporabo enega od videokonferenčnih sistemov,
- v smeri zagotavljanja podpore učencem za čim bolj kakovostno individualno učenje. 

Organizacija in načrtovanje izobraževanja na daljavo 

Organizacija in načrtovanje izobraževanja na daljavo potekata na treh ravneh: na ravni šole (vodstvo), na ravni strokovnih aktivov ter na ravni posameznih učiteljev. 

Na ravni šole vodstvo poskrbi za organizacijo izobraževanja na daljavo. Poleg ostalih učnih dejavnosti naj vključuje: od 1. do 3. razreda izvajanje pouka na daljavo v realnem času v obsegu vsaj ene šolske ure pouka na oddelek na dan, od 4. do 9. razreda izvajanje pouka na daljavo v realnem času v obsegu vsaj dveh šolskih ur pouka na oddelek na dan. Cilj je, da so učenci vseh oddelkov, kjer se izvaja razredni pouk, deležni vsaj petih ur pouka na daljavo tedensko, učenci v oddelkih, kjer se izvaja predmetni pouk, pa vsaj ene ure pouka vsakega obveznega predmeta tedensko. 

Za izvajanje pouka na daljavo je mogoče uporabiti eno od dostopnih videokonferenčnih aplikacij. Priporočljiva je aplikacija, ki med drugim omogoča delitev učencev in njihovo delo v manjših skupinah, je preprosta za uporabo in omogoča tudi deljenje oz. predvajanje posameznih predstavitvenih aplikacij. Smiselno je, da je aplikacija na ravni šole enotna in da je učiteljem zagotovljena tudi ustrezna tehnična podpora za njeno nemoteno uporabo. 

Pri organizaciji pouka na daljavo skušamo zagotoviti, da se sorojencem, ki na šoli obiskujejo različne razrede, pouk na daljavo ne prekriva oz. ne poteka ob istem času. Prav tako naj šola identificira učence, ki bodo v času izobraževanja na daljavo potrebovali posebno pozornost in pomoč strokovnih delavcev. Njim je treba omogočiti večjo intenziteto neposredne pedagoške komunikacije z učitelji in svetovalno službo.

Posebno pozornost naj se posveča tistim učencem, ki se na pozive učiteljev ne odzivajo, tako da šolska svetovalna služba naveže stik z njihovimi starši in ugotovi razloge za neodzivnost. Svetovalna služba in učitelji vzpostavijo tudi stik s starši vsaj tistih učencev, za katere je mogoče predvideti, da bodo imeli izrazitejše težave z doseganjem učnih ciljev in standardov znanja. 

Na ravni strokovnih aktivov se učitelji dogovorijo o tem, kako je mogoče za to obdobje predvidene učne cilje dosegati z izvajanjem izobraževanja in pouka na daljavo. Izhodišče tega razmisleka so učni cilji, zapisani v učnih načrtih posameznih predmetov. Učne cilje, ki so jih načrtovali dosegati v tem obdobju, za vsak razred in vsak predmet razvrstijo na: 
- cilje, ki jih je mogoče doseči tako, da učencem posredujejo ustrezna gradiva in navodila za samostojno delo na daljavo,
- cilje, ki jih je mogoče doseči z ustrezno kombinacijo na daljavo posredovanih gradiv in navodil ter pouka, ki bo v omejenem obsegu potekal na daljavo,
- cilje, ki jih v obdobju izobraževanja na daljavo ni mogoče doseči, je pa njihovo doseganje mogoče odložiti na kasnejši čas (in jih npr. doseči pri istem predmetu v višjem razredu) ter
- cilje, ki jih v obdobju izobraževanja na daljavo ni mogoče doseči in njihovega doseganja tudi ni mogoče odložiti na kasnejši čas (ker se denimo isti predmet v višjem razredu ne izvaja več ali pa gre za zaključek šolanja). 

Prav tako na ravni strokovnih aktivov učitelji opravijo presojo, kateri cilji, ki so jih predvideli pri posameznih predmetih v tem obdobju, so ključnega pomena za nemoteno spremljanje pouka in usvajanje znanja v nadaljevanju izobraževalne poti učencev. Doseganje teh ciljev mora biti deležno največje pozornosti učiteljev. 

Šele ko se učitelji, ki izvajajo posamezen predmet na šoli, dogovorijo, katere cilje in na kakšen način jih bo mogoče doseči v času izobraževanja na daljavo, sledi ugotavljanje, doseganje katerih standardov znanja bo mogoče ocenjevati. 

V okviru timskega sodelovanja na ravni aktivov lahko učitelji sodelujejo tudi pri pripravi učnih gradiv, ki omogočajo čim bolj kakovostno izvedbo učnih dejavnosti: spletnih učilnic, video in avdio posnetkov, pisnih gradiv (delovnih listov, krajših pisnih razlag, ipd.). 

Izvedba izobraževanja na daljavo

Poleg samega načrtovanja izobraževanja in pouka na daljavo je za legitimnost ocenjevanja znanja ključnega pomena tudi sama kakovost izvedbe tega procesa. Pri tem učiteljice in učitelji ohranjajo kontinuiteto pedagoške komunikacije s svojimi učenci, pri čemer vsaj manjši del učnih ur izvedejo tudi v obliki pouka na daljavo. Učencem naj nudijo sprotne in vsebinske povratne informacije o dejavnostih, ki so jih ti po navodilih opravili samostojno. Obravnavo vsaj dela učnih vsebin naj izpeljejo tako, da svoje krajše razlage posnamejo ter jih naložijo na eno od spletnih platform, kjer lahko učenci do njih dostopajo, prav tako na ustrezne platforme (npr. e-učilnice) naložijo vsa ostala pisna, avdio, video in druga gradiva, ki lahko učencem pomagajo pri učenju. Med izvedbo pouka na daljavo naj dajo prednost didaktičnim strategijam, ki vključujejo aktivno sodelovanje učencev (izogibajo se npr. daljšim razlagam, ki jih je mogoče nadomestiti z vnaprej pripravljenimi video posnetki, ki si jih učenci lahko ogledajo samostojno). Za učence naj predvidijo tudi dejavnosti, ki jih lahko brez prisotnosti učitelja opravijo v parih ali manjših skupinah na daljavo: učitelj lahko denimo posname svojo krajšo predstavitev učne vsebine, učencem pa naloži, da si jo ogledajo v paru ali manjši skupini ter se o njej pogovorijo ali skupaj opravijo nanjo vezano nalogo. Skupine ali pare učencev naj tvorijo tako, da spodbujajo medvrstniško učno pomoč (denimo tako, da učno zmožnejši učenci sodelujejo s tistimi, ki potrebujejo več pomoči). Učencem, ki bi to potrebovali, naj omogočijo, da z njimi vzpostavijo neposreden stik tudi izven časa, ko poteka pouk na daljavo (t.i. pogovorne ure z učenci), vzpostavijo naj ustrezne mehanizme učne individualizacije, zlasti pri delu z učenci, ki imajo učne težave in posebne potrebe ali z učenci, ki imajo težave z dostopom do IKT, zaradi česar težje sledijo izobraževanju in pouku na daljavo. 

Bolj ko se bo mogoče na tak način vsaj deloma približati značilnostim izvajanja pouka v običajnih okoliščinah, bolj bo mogoče kompenzirati negativne učinke izpada rednega pouka, obenem pa zagotoviti strokovno legitimnost ocenjevanja znanja v tem obdobju. 

Učitelj naj doseganje ciljev spremlja z dejavnostmi preverjanja 

Pomembno je, da učitelj dejavnosti preverjanja izvaja sprotno in da jih dosledno ločuje od ocenjevanja znanja. Učitelj doseganje učnih ciljev lahko preverja na različne načine. 

Pred obravnavo novih učnih vsebin naj z različnimi dejavnostmi (pogovor, reševanje različnih nalog, učni kviz, ipd.) ugotavlja, ali imajo učenci zadostno predznanje, da bodo lahko ustrezno spremljali obravnavo in usvajali novo znanje. Med samo obravnavo učne vsebine naj učencem zastavlja naloge in vprašanja, s katerimi ti izkazujejo, da obravnavi sledijo in jo lahko spremljajo, pri čemer se ustrezno odzove, kolikor ugotovi, da so potrebne didaktične modifikacije učnega procesa. Učencem naj nudi povratne informacije o uspešnosti učenja, v sodelovanju z njimi išče razloge za morebitno slabše razumevanje ter načine premoščanja učnih vrzeli. Če presodi, da je smiselno, naj ob koncu obravnave učne vsebine izvede preverjanje, ki je po vsebini in formi lahko podobno ocenjevanju znanja, tako da lahko učenci neposredno izkusijo, kako bo videti ocenjevanje znanja ter po kakšnih kriterijih bodo ocenjeni. O tem nekaj napotkov dajejo tudi priporočila ZRSŠ za ocenjevanje znanja. 

Ocenjevanje znanja

Po zaključku preverjanja je mogoče znanje učencev tudi ocenjevati. Pri tem velja upoštevati, da je tudi v okoliščinah izvajanja izobraževanja na daljavo ocenjevanje znanja ugotavljanje in vrednotenje, v kolikšni meri učenec dosega z učnim načrtom določene standarde znanja. Zato je pomembno, da učitelji upoštevajo, katere učne cilje, ki jih predvideva učni načrt, so oz. bodo lahko dosegli v času izobraževanja na daljavo in doseganje katerih (iz teh ciljev izhajajočih) standardov znanja bodo lahko izkazovali učenci.

Za izkazovanje doseganja posameznih standardov znanja učitelji pripravijo (po potrebi prilagodijo obstoječe) opisnike, ki izražajo, kako učenec  izkazuje doseganje posameznega standarda znanja za posamezno oceno na lestvici od zadostne do odlične ocene. Temu sledi odločitev, kako bodo učenci izkazovali doseganje standardov znanja. 

Učenec lahko doseganje standardov znanja izkaže na različne načine: 
- v neposrednem pogovoru z učiteljem, ki mu zastavlja vprašanja, s katerimi ugotavlja razumevanje učne vsebine (ustno ocenjevanje znanja), 
- z reševanjem nalog, ki zahtevajo povezovanje, uporabo, analizo in sintezo usvojenega znanja, pri čemer učenec ne posreduje le pravilne rešitve, ampak učitelju opiše tudi pot reševanja, s čimer se učitelj lahko prepriča o kakovosti njegovega razumevanja,
- tako da naredi praktičen izdelek, ki odraža doseganje standardov znanja, pri čemer prav tako opiše, kako je izdelek nastajal,
- s krajšim referatom ali pisno nalogo, ki jo predstavi učitelju in je iz predstavitve razvidno, da je naloga rezultat pretežno učenčevega lastnega dela,
- v kolikor to omogočajo tehnološke rešitve, lahko ocenjevanje znanja poteka tudi tako, da učenci standarde znanja, ki terjajo predvsem priklic informacij iz spomina, izkažejo z reševanjem časovno omejenih nalog objektivnega tipa (npr. tako, da imajo omejen čas, da zapišejo ali izberejo pravilen odgovor). 

Možnosti je seveda več, vseh specifik posameznih učnih predmetov tudi ni mogoče zajeti v enem dokumentu, so zapisali avtorji zgoraj naštetih smernic. Vabijo pa, da le-te služijo v pomoč pri iskanju konkretnih rešitev v strokovnih aktivih za posamezno šolo in posamezne oddelke in da služijo kot osnova za nadaljnje razvojne korake na tem področju.