Pahor: Strah in bolečino premagujeta le upanje in vzajemnost

14. marca 2020 je v Sloveniji ugasnilo prvo življenje zaradi covida-19. Ob obletnici je v parku na ljubljanskih Žalah potekala žalna slovesnost, s katero se je Slovenija poklonila spominu vseh preminulih zaradi covida-19 in izrekla sožalje in sočutje njihovim svojcem. V imenu države je imel žalni nagovor predsednik republike Borut Pahor, slovesnosti pa so se udeležili tudi predsednik vlade Janez Janša, predsednik DZ Igor Zorčič, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, duhovnik evangeličanske cerkve Geza Filo in predstavnik islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić. V znak žalovanja in življenja so v parku posadili vrbo žalujko, ki jo je blagoslovil ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore.

"Leto dni po prvi smrtni žrtvi zaradi covida-19 je, kot simbol žalovanja in sočutja do svojcev vseh preminulih, v trajen spomin danes posajena vrba. Preštevilni so se v tem neusmiljenem času poslovili v globoki in boleči osamljenosti, brez zadnjega, nežnega dotika in grenkih solz slovesa njihovih svojcev. Slovo brez pozdrava boli oba. Pri tistem, ki ostane, pusti globoko, nikoli zaceljeno rano. Ko zdaj, v imenu vseh naših ljudi, stojimo ob vrbi, ne najdemo pravih besed tolažbe za tisoče žalujočih, ki so v strašnem boju z brezvestnim virusom v minulem letu izgubili koga od najbližjih," je uvodoma dejal Pahor. 

Poudaril je, da smo zdaj v žalosti in žalovanju skupaj, pa tudi z bolečino lažje živimo, če vemo, da nismo sami. V vsem tem posebnem času je bilo preveč pogrešanja in osamljenosti, da ne bi znali ceniti človeškega sočutja in solidarnosti. Strah in bolečino po njegovem premagujeta le upanje in vzajemnost. Ob vsej grenkobi tega hudega časa smo zato hkrati občudovali tudi najplemenitejše človeške vrline, je opomnil.

Svojce, ki se zaradi izrednih razmer od mnogih preminulih niso uspeli pomirjajoče posloviti, tolaži dejstvo, da je bilo z njihovimi bližnjimi ves čas tesnobe in bolečin predano zdravstveno in drugo poklicano osebje. "Vsem, ki so razdajali svoje znanje in svojo srčnost v borbi za življenje in človeško dostojanstvo, izrekamo neskončno hvaležnost," je dejal.

"Za nami je težko leto. Dolgo, žalostno, samotno. Vsakdo med nami je koga izgubil, vsi smo izgubili kaj, kar zdaj pogrešamo. V tem času smo se učili živeti na način, ki nam je bil prej tuj, ki smo ga prej odklanjali, češ da ni odprt, topel, človeški. 

A ta poseben, neobičajen čas se počasi izteka. "Počasi, ker ga še ni konec. Sprejmimo zato vsak zase in vsi skupaj za nas dragocene nauke iz težkega obdobja, da naposled zmagamo," je pozval.

"Skupaj smo močnejši in še naprej in še bolj močno potrebujemo drug drugega. Virus nima duše, nič ga ne prizadene, človek pa je občutljiv in v takih posebnih časih še zlasti dovzeten za žaljivo ali prijazno besedo in ravnanje. Zato pozorno in spoštljivo pazimo eden na drugega. Ostanimo srčni in solidarni. Bodimo skupaj v lepem in žalostnem." 

Vsem, ki so izgubili vaše najbližje, je Pahor v svojem imenu in imenu države izrekel iskreno sožalje.

Spomnimo

12. marca lani je takratni minister za zdravje Aleš Šabeder razglasil epidemijo covida-19, ob čemer so tudi aktivirali državni načrt za ukrepanje ob pojavu epidemije. Še isti dan se je zaprla državna meja z Italijo, kjer so bile razmere zaradi izbruha covida-19 najhujše. Odhajajoča vlada je takrat tudi sklenila, da se s tednom za tem zaprejo šole, srednje šole in fakultete, da se odpovejo vse nenujne zdravstvene storitve v zdravstvu. V dneh za tem je zaradi epidemije ugasnilo javno življenje. S tem so pristojni želeli čim bolj zmanjšati stike med ljudmi ter s tem preprečiti nadaljnje širjenje novega koronavirusa. 

Protikoronski ukrepi so v zadnjih 365 dneh pomembno predrugačili naš vsakdanjik. Mnogo stvari, ki so bile do pred enega leta samoumevne, naenkrat niso bile več  dostopne.

Ob strogih ukrepih in tudi zaradi strahu ob novem, nepoznanem virusu, je Slovenija prvi epidemični val prestala razmeroma uspešno. Tako je prva razglasitev epidemije trajala 80 dni, do 31. maja. Nato pa je bila epidemija ob zaostrujočim se jesenskim epidemičnim valom znova razglašena 19. oktobra lani. Sprva za 30 dni, nato pa se je glede na močan epidemični val, ki traja še danes, večkrat podaljševala. Vlada se je v sredo znova odločila še za 30-dnevno podaljšanje, ki bo veljalo od 18. marca.

V jesensko-zimskem obdobju je pouk za osnovnošolce več kot tri mesece potekal na daljavo, srednješolci (razen zadnjega letnika) so se nedavno vrnili v šole. Več mesecev so bile zaprte nenujne trgovine, storitvene dejavnosti, še vedno so zaprti gostinski lokali in restavracije.

Doslej je bilo v Sloveniji potrjenih že skoraj 200.000 okužb z novim koronavirusom, umrla sta 4202 covidna bolnika.

Rešitev, da bi se naše življenje vrnilo v kar se da stare tirnice, strokovnjaki vidijo v vsaj 60-odstotni precepljenosti prebivalstva. V manj kot letu od pojava novega virusa je bilo registrirano prvo učinkovito cepivo proti covidu-19, do zdaj so bila v EU registrirana štiri cepiva, zadnje je zeleno luč Evropske agencije za zdravila dobilo v sredo.

A kljub velikim vlaganjem EU v razvoj cepiv farmacevtska podjetja ne zagotavljajo evropskim državam toliko cepiv, kot je bilo dogovorjeno ali pričakovano. V skladu s strategijo cepljenja imajo prednost starejši, ki so tudi najbolj ogroženi za hujši potek bolezni, zaplete in smrt.

Potem ko so precepili vse zainteresirane oskrbovance in zaposlene v domovih za starejše, kjer je covid-19 terjal najvišji smrtni davek, zdravstvene delavce in večinoma tudi že starejše od 80 let, je število hospitaliziranih covidnih bolnikov ter smrti začelo hitro padati, epidemija se je po več mesecih začela umirjati.

A prihodnost je negotova. Čeprav se drugi epidemični val še ni iztekel, se tako napoveduje že tretji. Tudi v Sloveniji so prisotne vse tri nove, bolj nalezljive različice virusa, proti katerim so določena cepiva manj učinkovita. Pojavnost angleške različice pa zlasti v osrednji Sloveniji eksponentno raste.