Vodja Konzularnega sektorja na Ministrstvu za zunanje zadeve Andrej Šter je na današnji vladni novinarski konferenci spregovoril o specifikah na mednarodnem področju oz. pri potovanjih in stikih iz Slovenije v tujino in obratno. Povedal je, da vsak dan prejmejo od 50 do 80 vprašanj, ki se posredno ali neposredno nanašajo na možnost potovanja ali bivanja v tujini. 

'Še vedno odsvetujemo nenujna potovanja'

V večini primerov gre za preverjanje informacij, ki jih spraševalci že imajo – glede časovnih omejitev, potrebnih dokumentov in vprašanj v smislu "ali mislite, da je potovanje varno" … "Tudi na podlagi včerajšnje razprave na vrhu EU, ko so voditelji držav obravnavali to vprašanje, je eden od zaključkov ta, da bodo države odločno omejile nenujna potovanja. Tako da je naš odgovor za marsikoga že malce dolgočasen – še vedno odsvetujemo nenujna potovanja," je povedal. Nujnost je po njegovih besedah vezana na razlog, ki zares prevlada in nam je v vitalnem interesu, ne pa "vplačilo turističnega vavčerja, ki nam bo propadel." 

Informacije in statistični pokazatelji, ki veljajo v Sloveniji za nas, so ob odhodu v tujino soočeni s tistimi, ki jih imajo za nas druge države. In ti dve realnosti včasih močno odstopata, je opozoril.

Poleg tega, je še dodal, na območju osrednje in vzhodne Evrope prihaja do omejitev, ki jih prej nismo poznali. "Zapira se nemška meja, izredno se zaostruje situacija glede bolezni na Češkem, Poljska v zvezi s tem sprejema dodatne omejitve ... Potovanja, ki so bila v nedavni preteklosti še možna in dokaj normalno izvedljiva, so zdaj komaj izvedljiva ali zelo tvegana."

Slovenci v tujino na smučanje

Na novinarsko vprašanje, kaj meni o tem, da se v tem času veliko Slovencev odpravlja na smučanje v države nekdanje Jugoslavije, je Šter dejal, da naj se s tem razlogom ne odpravljajo na pot. 

"Ne zavrnemo pa vprašanj, ki se nanašajo na to, kako je tja mogoče potovati in kaj je treba storiti, da bi bilo to potovanje najmanj nevarno. Vemo, da se je tja odpravilo ali pa nameravalo odpraviti veliko število slovenskih državljanov, in samo upamo lahko, da bodo upoštevali previdnostne ukrepe."  

Smrt Slovenca na Zanzibarju

Šter je omenil tudi tragičen primer, ki se je zgodil v tem tednu – smrt slovenskega državljana na Zanzibarju. "Naša ambasada v Kairu je od tanzanijskih oblasti prejela obvestilo, da je pred dnevi tam umrl slovenski državljan na individualnem turističnem potovanju. Smrt je nastopila po nekaj tednih hospitalizacije v tej državi, obvestilo o smrti pa je prišlo iz dela države, ki je sicer zelo priljubljen v turistični ponudbi, to je otok Zanzibar. Naši kolegi v Kairu so opozorili, da se ta del sveta včasih promovira kot otrok z rajskimi plažami, kamor virus in bolezen ne sežeta. A izkazalo se je, da ta realnost obstaja samo v promocijskih sporočilih tamkajšnjih oblasti ali tistih, ki na ta način služijo," je pojasnil. 

Razlog smrti na dokumentih je po njegovih besedah ostal v "tako splošni obliki, da se nanj ne moremo sklicevati". To pomeni, da ni navedenih nobenih posebnih ugotovitev službe, ki je ugotavljala vzrok smrti, je dodatno pojasnil in dodal, da je MZZ ves čas v stiku s svojci. 

'Imejmo razum in pogum'

Šter je poudaril še, da nam potovanj sicer ne more prepovedati ali preprečiti nihče. A imeti moramo razum in pogum, da bomo tisto pot, ki jo moramo opraviti, opravili z upoštevanjem vseh previdnostnih ukrepov in bomo po vrnitvi pristojnim službam omogočili vse preventivne aktivnosti za preprečitev vdora kakšne od nevarnejših oblik tega virusa med nas. S tem bomo po njegovih besedah najbolj pripomogli k normalizaciji stanja, kar nam bo omogočilo, da bomo čim prej spet lahko normalno potovali. 

Slovenka, ki živi v Argentini: Imeli smo najdaljšo karanteno na svetu

Mariana Poznič, Slovenka, ki živi v Argentini, je prek videokonference spregovorila o izkušnjah glede ukrepov v času epidemije v Argentini. Kot je povedala, se je tam z novim koronavirusom okužilo že več kot dva milijona ljudi, smrtnih primerov pa so zabeležili okoli 52.000. Te številke sicer niso preveč zanesljive, saj je število testiranj pri njih zelo nizko. Vrh okužb so imeli oktobra lani, zdaj pa se je naraščanje okužb malo umirilo. Strokovnjaki pravijo, da so po enem letu še vedno v prvem valu in da jih čaka še drugi. 

3. marca 2020 so zabeležili prvo okužbo in nekaj dni po tem so sprejeli prve zdravstvene ukrepe, kot so nošnja mask, razdalja in umivanje rok. Po le 14 dneh, 20. marca, pa so že uvedli strogo karanteno, ki je znana – vsaj na papirju – kot najdaljša karantena na svetu, saj je trajala od marca do novembra. Prvi so zaprli šole in kot zadnji jih odpirajo. Gibanje je bilo do novembra zelo omejeno in je deloma še zdaj – skoraj za vsak izhod iz hiše je bilo treba na spletu izpolniti obrazec in dobiti dovoljenje. Večina pisarniških služb se še vedno opravlja od doma. Obvezna je uporaba mask, tako v zaprtih prostorih kot na prostem, kar ljudje, vsaj v Buenos Airesu, dosledno upoštevajo. Potovanja so praktično izginila, ukinjeni so notranji leti, mednarodni pa so zelo omejeni. Tako kot za ves svet je tudi za Argentino največje upanje cepivo, a je država tudi na tem področju precej zaostala, saj jih prejemajo v precej majhnih količinah, predvsem cepivi Sputnik in AstraZeneca. Prvi odmerek cepiva je prejel odstotek prebivalstva, drugi odmerek pa le polovica teh. Tudi pri tem se je zelo hitro pojavila korupcija, ki je prejšnji teden odnesla njihovega ministra za zdravje. Tudi njih skrbijo novi sevi virusa – britanski in brazilski, ki sta se v državi že pojavila.