2145 novih okužb. Krek: Epidemije ni konec, v Veliki Britaniji še bolj kužna različica

V torek je bilo pozitivnih 2145 testov, kar predstavlja najvišje dnevno število potrjenih okužb od 12. januarja, ko so jih našteli 2104.  Pristojni so sicer opravili 7367 PCR-testov in 20.685 hitrih antigenskih testov. Sedemdnevno povprečje tako znaša 1198 okužb, kar je 131 več kot dan prej. V zadnjih 14 dneh so potrdili 664 okužb na 100.000 prebivalcev oziroma 47 več kot dan prej. Aktivnih okužb je trenutno 14.029. 

Največ okužb se po podatkih NIJZ trenutno širi v starostnih skupinah od 15 do 24 let in od 35 do 44 let, torej v skupinah dijakov, študentov in delovno aktivne populacije. Čeprav starejši od 55 let predstavljajo manj kot petino okuženih, so prav ti najbolj ogroženi za hujši potek bolezni.

Po podatkih vlade je hospitaliziranih 427 bolnikov, najmlajši med njimi je star tri leta. Intenzivno terapijo potrebuje 122 ljudi, najmlajši je star 35 let. Včeraj je umrlo devet covidnih bolnikov. 

V torek so skupno cepili 3370 oseb. Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je tako cepljenih 1.180.046 ljudi, z vsemi potrebnimi odmerki pa 1.103.994.

Včeraj izdanih 1938 TAN-kod

Oseba, pri kateri je bila potrjena okužba, je o rezultatu testiranja obveščena z SMS-sporočilom. Poleg rezultata testiranja prejme tudi TAN-kodo, ki jo vnese v aplikacijo #OstaniZdrav.

Koda je veljavna tri ure. Pomembno je, da posameznik kodo čim prej vnese v aplikacijo in s tem obvesti svoje tesne stike, piše na spletni strani NIJZ. 

Po napovedih Sledilnika je bilo včeraj izdanih 1938 TAN-kod, a o pozitivnem rezultatu testiranja niso vsi obveščeni po SMS-u.

Milan Krek: Epidemije ni konec, čeprav se nekateri tako obnašajo 

Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek je na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju opozoril, da razmere v Sloveniji niso rožnate in da sodimo v eno izmed najbolj obremenjenih držav. Še posebej je opozoril na jesensko-zimski čas, ko se aerosoli lažje širijo. Število okužb se bo zato povečalo še posebej v slabše precepljenih državah, med katere spada tudi Slovenija "Trend širjenja se bo nadaljeval," je povedal Krek in dodal, da je od našega upoštevanja ukrepov odvisno, do kod. "Vse smrti, ki se bodo v jesensko-zimskem času zgodile, bodo nesmiselne," pravi Krek in dodaja, da bi se jih dalo preprečiti s cepljenjem, ki smo ga sicer sprejeli prepozno. Umrljivost se bo nadaljevala vsaj še nekaj tednov.

Največjo obremenitev predstavljajo skupine srednješolcev, študentov in delovno aktivno prebivalstvo. Število hospitaliziranih se je povečalo na pet odstotkov, zaradi covida se bo zapiralo ostale programe, prestavljalo operacije itd., je opozoril direktor NIJZ. Podaljšale se bodo čakalne dobe, v bolnišnicah zmanjkuje kadra. Prav tako se zvišuje število postelj na intenzivni negi, Krek pravi, da obvladujejo zasedenost do 130 postelj. Nad to številko bo treba aktivirati rezervo in vse kaže, da bomo to mejo presegli.

Krek je poudaril, da je cepiva dovolj in opozoril, da iz Velike Britanije prihaja nov sev, ki naj bi bil za 20 odstotkov bolj kužen, kot že zelo kužna delta. Po njegovih besedah se je tako treba že začeti pripravljati na nov izziv. Za zdaj razpolagajo z zelo malo informacijami. "Gre še za povsem začetno fazo in bo trajalo še nekaj časa, da ugotovimo značilnosti morebitne nove različice. Prav pa je, da ljudje vedo, da slika ni tako lepa, kot si morda mislijo," je dodal. "Epidemije ni konec, čeprav se nekateri tako obnašajo." Meni, da premalo upoštevamo ukrepe, ne nosimo mask, za kar je po Krekovih besedah kriva tudi "nespretna komunikacija sodišč".

Direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Tjaša Žohar Čretnik je za TV Slovenija dejala, da laboratorijskih raziskav ali "zanesljivih epidemioloških podatkov" z ocenami o večji kužnosti nove različice še ni. "Posamezni strokovnjaki iz števila primerov in dinamike naraščanja števila primerov sklepajo, da bi lahko bila ta različica tudi bolj infektivna. Te ocene se gibljejo med 10 in 15 odstotki," je dejala. Poudarila je, da je ocenjevanje nalezljivosti še na začetku.

Iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano so sporočili, da so v obdobju od 4. do 10. oktobra posekvencirali 368 vzorcev, v vseh pa so potrdili delta različico koronavirusa.

Prvi mož Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je sicer povedal, da se je vrh tokratnega vala iz zahodne že preselil v vzhodno Evropo, tako da so najslabše razmere zdaj v baltskih državah, Romuniji, Bolgariji, tudi na Hrvaškem in seveda v Sloveniji. "Slej ko prej se bomo morali zbuditi," pravi Krek in dodaja, da se neupoštevanje ukrepov maščuje v številu obolelih in smrti. Verjame, da smo Slovenci sposobni ponotranjiti ukrepe. Spomnil je, koliko predsodkov je bilo v preteklosti v povezavi z uporabo kondomov, ko so opozarjali na širjenje virusa HIV. "Čas je, da nam zaupate, da vemo kaj delamo," je pozval javnost.

Krek je komentiral tudi predlog vodje svetovalne skupine za covid-19 Mateje Logar o prostovoljnem zapiranju družbe v času počitnic. Meni, da so počitnice že same po sebi "lockdown" in če bi še dodatno omejili kontakte, bi se število okužb po počitnicah res utegnilo zmanjšati.

Nov mejnik v številu smrti bolnikov s covidom-19

Slovenija ima trenutno precej slabše rezultate od vseh sosednjih držav, številke okuženih se precej povečujejo, zato se Krek boji, da drvimo v nov val, za katerega je zelo težko napovedati, kako se bo razvijal naprej. Sicer se v zadnjih desetih dneh praktično v vseh evropskih državah število okužb povečuje, ena redkih izjema je Italija. To je po Krekovem mnenju pričakovano, saj je vreme hladnejše, ljudje pa več časa preživijo v zaprtih prostorih. Številke se bodo zato še povečevale, vendar hitreje tam, kjer je precepljenost proti covidu-19 slabša.

Število umrlih bolnikov s covidom-19 je v Sloveniji preseglo mejo 5000, medtem kažejo podatki vlade. Prvi covidni bolnik je v Sloveniji umrl 14. marca lani. V prvem epidemičnem valu je skupaj umrlo nekaj več kot sto ljudi. Največji smrtni davek je covid-19 pustil v drugem epidemičnem valu lansko jesen in zimo, ko je umrlo okoli 4000 ljudi.

V primerjavi z drugim epidemičnim valom se je to jesen spremenila tudi struktura covidnih bolnikov. Medtem ko so v prvem in drugem epidemičnem valu umirali predvsem starejši od 85 let, pa se je povprečna starost umrlih covidnih bolnikov v zadnjih mesecih na račun visoke stopnje precepljenosti med starejšimi od 85 let, pa tudi prekuženosti tega dela populacije pomembno znižala.

Po podatkih NIJZ je bila povprečna starost covidnih bolnikov, ki so umrli v bolnišnici med 4. in 10. oktobrom, 74 let, povprečna starost tistih covidnih bolnikov, ki so umrli v bolnišnicah teden poprej, pa 72 let. V obeh tednih so beležili tudi primere smrti covidnih bolnikov, ki so bili stari med 35 in 44 let. Povprečna starost covidnih bolnikov, ki so v bolnišnicah umrli med 26. julijem in 15. avgustom, pa je bila manj kot 70 let.

Stopnja precepljenosti celotne populacije z enim odmerkom trenutno znaša 56, z obema 52 odstotkov, samo med polnoletnimi državljani pa je ta z enim odmerkom 66-, z dvema pa 62-odstotna. Med starejšimi od 50 let se je doslej z enim odmerkom cepilo 77, z obema pa 73 odstotkov ljudi. Kot je opomnil Krek, obstajajo tudi mnoge države s precej boljšo precepljenostjo.

Ob tem je Krek dodal, da še vedno najboljši možen ukrep za zaščito pred covidom-19 predstavlja cepljenje, prav tako pa se s krepitvijo klicnih centrov trudijo za iskanje okuženih in njihovih tesnih stikov. Spomnil je tudi na vrsto nefarmakoloških ukrepov, ki jih lahko izvaja vsak sam, ne glede na to, ali to predpisujejo odloki oziroma zakoni.

V ljubljanskem UKC vabijo na cepljenje proti gripi

Krek je pozval tudi k cepljenju proti gripi, ki se je začelo ta teden. Opozoril je, da lahko ta povzroča velike težave starejšim, pa tudi otrokom. Kot je spomnil, se je mogoče cepiti pri osebnih zdravnikih, v regijskih ambulantah NIJZ, pa tudi na cepilnih mestih, kjer sicer cepijo proti covidu-19. NIJZ je letos naročil 360.000 odmerkov cepiva, cepljenje pa je tudi letos brezplačno za vse z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem.

K cepljenju proti gripi vabijo tudi v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana. Cepljenje poteka od ponedeljka do petka, med 7. in 9. uro ter med 12. in 14. uro, in sicer na Zaloški cesti 7 v stavbi, kjer je tudi urgenca. Osebam se na cepljenje se ni treba naročiti, s seboj morajo imeti le zdravstveno izkaznico.

Bolezen pri mladih bolnikih brez kroničnih bolezni po pojasnilu NIJZ večinoma poteka kot nekajdnevno vročinsko stanje z znaki obolenja dihal ter bolečinami v mišicah in sklepih. Pri ogroženih skupinah prebivalstva pa lahko poteka s težjo klinično sliko s pogostimi zapleti, kot so virusne in bakterijske pljučnice, in tudi smrtnost je lahko večja. Pri teh skupinah cepljenje zmanjšuje tveganje za hospitalizacije in tudi za smrt zaradi bolezni ali njenih zapletov.

V Sloveniji v lanskoletni sezoni sicer uradno niso zabeležili nobenega primera gripe, vendar je treba pri tem upoštevati, da so bile lanskoletne okoliščine specifične, saj so bile šole, fakultete in vrtci zaradi epidemije covida-19 zaprti precej časa, ljudje so se manj družili in upoštevali so ukrepe proti širjenju epidemije, ki hkrati zmanjšujejo tudi prenos respiratornih virusov.

Letošnjo jesen respiratorne virusne okužbe sicer krožijo precej prej kot običajno. Prevladujejo okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV), v nekaterih delih Evrope pa se že pojavlja gripa.

Po pojasnilih NIJZ cepljenje proti covidu-19 ne zaščiti pred gripo, cepljenje proti gripi pa ne proti covidu-19. Gre namreč za cepljenji proti različnim virusom. Cepljenje proti gripi in cepljenje proti covidu-19 je mogoče opraviti sočasno ali s kakršnim koli presledkom.

Sicer pa je NIJZ danes prenovil tudi spletno stran za cepljenje, ki ponuja precej več statističnih in drugih podatkov. Osveževali jih bodo dvakrat dnevno.