Število okužb narašča, v torek 1558 pozitivnih PCR-testov

Po podatkih vlade se v bolnišnicah zdravi 500 ljudi, od tega jih je 111 na intenzivni negi. Iz bolnišnic so odpustili 66 pacientov, umrlo pa je sedem ljudi s covidom-19. 

Obenem so v torek opravili 24.124 hitrih testov, katerih pozitivne izvide nato potrjujejo še s PCR-testi. V torek je sicer umrlo osem covidnih bolnikov manj kot v ponedeljek. V bolnišnicah se jih zdravi 15 manj, a šest več na intenzivni negi. Iz bolnišnic so v torek odpustili 66 covidnih bolnikov, enega več kot dan prej. Sprejeli pa so jih 58, kar je sedem manj kot v ponedeljek.

Sedemdnevno povprečje potrjenih okužb se je v primerjavi z dnevom prej povečalo za 39. Po tem kriteriju se tako močno oddaljujemo od pogoja za prehod države v rumeno fazo ukrepov, ki je postavljen pri povprečno 600 okužbah na dan v enem tednu. Približujemo pa se številu tisoč, ki je meja za prehod v rdečo fazo ukrepov.

Večina statističnih regij se glede na epidemiološko sliko nahaja v oranžni fazi. Posavska regija ostaja rumena, goriška, obalno-kraška in koroška regija pa rdeče. Maja Bratuša, ki je vodila novinarsko konferenco o covidu-19, je ob tem izpostavila, da se razmere zelo hitro poslabšujejo v goriški regiji, v obalno-kraški regiji se počasi izboljšujejo, poslabšujejo pa se tudi v osrednjeslovenski regiji.

Največ potrjenih primerov v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev beležijo v goriški regiji, in sicer 861, sledijo obalno-kraška (738,4), savinjska (724,2) in koroška regija (676,2). Osrednjeslovenska regija je s 623,8 okužbe tik nad slovenskim povprečjem (617). Najmanj potrjenih primerov v zadnjih 14 dneh pa imajo v Posavju, in sicer 322,4 na 100.000 prebivalcev.

Glede na v torek potrjene koronavirusne okužbe po navedbah Bratuše izstopajo občine Celje (74), Šentjur (21), Kranj (38), Domžale (26), Kamnik (43), Litija (25), Ivančna Gorica (23), Koper (61), Sežana (24), Nova Gorica (53), Novo mesto (39). V Ljubljani je bilo v torek potrjenih 183 novih okužb, v Mariboru pa 49.

Nuška Čakš Jager: Razmere se poslabšujejo

Namestnica predstojnika centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Nuška Čakš Jager je opozorila, da se razmere poslabšujejo. Po njenih besedah se ljudje v anketiranju vedno manj trudijo razkriti podatek, kje bi se lahko okužili. Tako navajajo, da je vir okužbe neznan, anketiranje pa je zato "dokaj prazno", saj je izjemno težko dobiti podatek, kaj se dogaja v družbi.

Podatki pa, tako Čakš Jagrova, kažejo, da upada število potrjenih okužb med najstarejšimi, oskrbovanci domov za starejše pa med novimi okužbami predstavljajo minimalen delež. Cepljenje v domovih starejših je prineslo rezultate v smislu manjšega obolevanja oz. da če oseba vseeno zboli, potek bolezni ni težek, je dejala.

Po drugi strani pa po njenih besedah izrazito raste delež potrjenih okužb v delovni populaciji med 35 in 44 letom starosti in nad 54 letom. Pri otrocih in mladostnikih je narasel delež okuženih v starosti med 6 in 14 letom, največji porast pa je v starosti med 12 in 14 letom. Kot je navedla, delež v celotnem številu okuženih sicer ni izjemno velik, kaže pa, kje se v populaciji generira največ okužb. Med pedagoškim kadrom je, kot že ves čas, največ okuženih pri vzgojiteljih v predšolski vzgoji.

Pri tem je Čakš Jagrova poudarila, da je izjemno pomembno zaščitno obnašanje. Res je, da smo utrujeni in imamo morda vsega dovolj, ampak od vsakega od nas je zaščitno obnašanje "ne samo pričakovano in naprošeno, ampak mislim, da je to naša osebna moralna, etična obveza", je dejala Čakš Jagrova. Vse je pozvala, naj med prazniki presodijo, ali je nek obisk, ki je sicer glede na priporočilo možen, nujen, sicer pa je svetovala, da se zadržujejo v vsakodnevnih mehurčkih.

Cepljene "mimo vrste"?

V uredništvu smo bili obveščeni o še enem primeru prakse, ko so na vrsto za cepljenje prišli tisti, ki niso na prednostnem seznamu glede na sprejeto strategijo cepljenja. V eni izmed osnovnih šol naj bi ravnateljica, potem ko se je del učiteljev odpovedal možnosti cepljenja, na seznam dodala tudi osebe, ki delajo v prostorih šole in niso povezani z izobraževanjem. Nacionalno koordinatorica programa cepljenja na NIJZ dr. Marto Grgič Vitek smo vprašali, ali gre za ustrezno prakso ter kakšna je avtonomnost šol pri odločanju o tem, komu ponuditi možnost cepljenja.

Kot je povedala, je cepivo, v skladu s strategijo, namenjeno tistim, ki so v pri delu v stiku z otroki, študenti in dijaki. "Če so na šoli dobili veliko odpovedi, je zmeraj pomembno, da imajo na voljo nek seznam po katerem lahko pokličejo tiste, ki bi bili naslednji po vrsti glede na strategijo. Če slučajno cepijo osebo, ki ne spada v prednostne skupine, pa osebno mislim, da je to še vedno v redu, saj bi v nasprotnem primeru cepivo odvrgli stran."

Zore in Novak pozvala k praznovanju velikonočnih praznikov v ožjem družinskem krogu

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore in evangeličanski škof Leon Novak sta v nagovoru pred velikonočnimi prazniki vernike pozvala, naj praznike preživijo doma, v ožjem družinskem krogu, bogoslužja in maše pa naj spremljajo na daljavo. Povabila sta k upoštevanju ukrepov in cepljenju. Varovanje zdravje je namreč moralna dolžnost, je dejal Zore.

Tako Zore kot Novak sta v nagovoru na vladni novinarski konferenci izrazila sožaljem vsem, ki so zaradi epidemije izgubili bližnje, in se spomnila vseh tistih, ki so zaradi epidemije v bolnišnicah, ter jim zaželela čimprejšnje okrevanje. Zahvalila sta se zdravnikom in zdravstvenim delavcem ter vsem tistim, ki skrbijo za delovanje najbolj nujnih ustanov.

Katoliški škofje se po besedah Zoreta zavedajo, da je položaj zahteven in da si strokovnjaki in vlada prizadevajo, da bi tretji val epidemije zahteval čim manj žrtev. "Zato je pomembno, da jim pomagamo z odgovornim ravnanjem. Od tega so namreč odvisna tudi življenja ljudi," je dejal. Katoličani se po besedah Zoreta trudijo razumeti položaj in želijo prispevati k omejevanju epidemije.