Stiske dijakov vse večje: 'Prikrajšani so za pristno in zdravo odraščanje'

Že več kot eno leto živimo, kot se je izrazila Katarina Torkar Papež, profesorica slovenščine na ljubljanski Gimnaziji Poljane, "v napornem, z boleznijo in smrtjo obremenjenem času". Da to vsekakor niso običajne razmere in da je zato treba s še posebno skrbnostjo obravnavati mladostnike, vse glasneje opozarja stroka – od učiteljev, socialnih delavcev do psihologov. In tega bi se morala prva v vrsti zavedati tudi politika, pa se zdi, da se resnosti situacije, v kateri so se znašli naši otroci, niti približno ne zaveda.

Nekaj, na kar v zadnjih dneh opozarjajo tudi dijaki sami, so povsem nejasna navodila o izvedbi letošnje mature. Čeprav je ta tako rekoč pred vrati (predvidoma 4. maja je na sporedu prvi preizkus, pisanje eseja iz maternega jezika), številna vprašanja, vezana na negotovo epidemiološko situacijo, ostajajo neodgovorjena. Pristojna šolska ministrica Simona Kustec pa je še v sredo na naše vprašanje, kaj bo z maturanti, ki bi jim bila ravno v času pisanja preizkusov odrejena karantena, odgovorila: "Do takrat (začetka mature, 4. maja, op. a.) bomo zagotovo preigrali te scenarije, ki bodo razumevajoči in življenjski." In še, da se pri tem zanašajo tudi na izkušnje iz lanskega leta, "ko smo v zahtevnih razmerah že odpisali maturo, pa so se ta vprašanja v praksi, bom rekla, kar nekako sama od sebe razrešila".

Ne samo dijaki, ogorčeni tudi njihovi učitelji: "Letos je zmeda še večja"

Da imajo o izvedbi letošnje mature tudi sami kup vprašanj, nam je potrdila Torkar Papeževa. "Lani so nam po apelih za prilagoditev mature s pristojne inštitucije arogantno sporočili, da kot nestrokovnjaki ne moremo presojati temeljitega in strokovnega premisleka komisij," je povedala profesorica slovenščine na poljanski gimnaziji. "Maturantje, ki so zmedeni čakali na pametne rešitve, pa so od odločevalcev med vrsticami lahko slišali, da bo vse v redu, le učijo naj se in se ne pustijo motiti samozvanim kritikom. Ko so dijaki sami preučili možnosti prilagoditev in jih tehtno argumentirali, so pričakovali strokovni odziv, dobili pa zaušnico. Matura je potekala strnjeno, še bolj stresno, kot bi sicer, rezultati pa so bili pri marsikom Potemkinovo slepilo," je ostra Torkar Papeževa.

Kaj pa letos? "Zmeda še večja, saj so dijaki jeseni pričakovali temeljite vsebinske prilagoditve mature, v prednovoletnem času pa dobili njeno pet- do desetodstotno znižanje. Kritičnim dijakom se je zdelo takšno prilagajanje predvsem ponižujoče, saj matura ni tržno blago. Zrelostni izpit bi moral biti to, kar besedna zveza pomeni: rezultat odgovornega učenja in tehtnega znanja, ki nekaj velja. Ne pa poljubno barantanje in fraziranje rezultatov," meni Torkar Papeževa. Po njenih besedah bi matura morala ostati resen izpit, vendar glede na pandemične okoliščine časovno skrajšan in očiščen balasta.

In kakšni so pomisleki srednješolskih učiteljev in učiteljic? "Predvsem se sprašujemo, kako je mogoče, da mesec dni pred začetkom mature nimamo vsaj okvirnih usmeritev, kako bomo maturo nemoteno izvajali ob negotovosti, ki jo terja epidemija," poudarja sogovornica in navede nekaj konkretnih vprašanj, ki kljub številnim pozivom še vedno ostajajo neodgovorjena: Kaj storiti, če bo med maturanti kdo pozitiven? Kako bo s karanteno prisotnih? Kdo bo nadomeščal bolne ali izolirane učitelje, ki bi morali biti spraševalci? Koliko maturantov bo zaradi junijske karantene ali morebitnih bolezni prikrajšanih za počitnice, saj bodo maturo morali opravljati jeseni?

"Kako naj torej pod nedorečenimi pogoji učitelji in dijaki zbrano in mirno izpeljemo, kar nam je predpostavljeno?" se še sprašuje Torkar Papeževa.

Psihoterapevt: Zaradi intenzivnega razvoja možganov so mladostniki še posebej občutljivi na stres

Da se negotovost (pri vseh ljudeh in tudi mladostnikih) čuti kot stiska ali nekakšen strah, ki lahko povzroči tudi občutek tesnobe, pa opozarja psihoterapevt Staš Žnidar, ki je specializiran za delo z najstniki.

"Ena izmed mladostniških potreb je občutek varnosti, ki pa v okoliščinah, ko prevladuje negotovost, izostane," pove in pojasni, da se v možganih mladostnikov dogaja intenziven razvoj, pri tem pa so ti izjemno občutljivi na stres. "Če mladostnik sam ali v odnosu z odraslim ne zmore uravnati negotovosti, obstaja velika verjetnost, da na njegovo telo, razmišljanje in počutje negativno vpliva čezmerni stres," opozarja sogovornik.

Da bi pristojni v teh časih zato morali komunicirati čim jasneje, "čeprav je to težka naloga", pritrdi Žnidar. "Vsi med nami iščemo kanček trdnosti in stabilnosti, ob čemer bi se lahko pomirili. Dobro je, če lahko v teh, še posebno za otroke in mladostnike negotovih časih širimo trdnost in umirjenost, na drugi strani pa lahko zmeda in negotovost samo še dodatno širita strah in paniko," izpostavi.

Staršem, pa tudi učiteljem, ki delajo neposredno z mladostniki, pa svetuje predvsem, da ostanejo z njimi v stiku: "Ohranjamo in spodbujamo odprt, topel in ljubeč odnos, ki ponuja podporo. Ena izmed pomembnih vzgojnih kompetenc pri mladih je obvladovanje stresa, saj je ta čas idealen, da odrasli mladim z odnosom kažemo dobre prakse," je še poudaril psihoterapevt.

Je matura res potrebna?

Torkar Papeževa pa izpostavlja še, da svoje dijake pripravljajo na maturo po svojih najboljših močeh, "ker ne verjamemo, da bi se v času karanten in nervoz, psihiatričnih pomoči mladostnikom, resnih stisk, socialnih neenakosti, nasilja v družinah ipd. dijakom zares pomagalo ali morebiti celo razmišljalo o zaključku izobraževanja brez dodatnega stresa". Sprašuje se, ali je v tem trenutku izvajanje mature res potrebno. Po njenih besedah sicer ne verjamejo, da bi vlada vsaj razmislila "o upravičeni radikalni potezi zaradi radikalnih razmer in o prekvalificiranih možnostih za vpis v študijske programe".

"V šolski svetovalni službi je letos gneča"

V letu pouka na daljavo pa, da jim je postalo jasno, kako dragocena je živa interakcija, četudi je bistveno bolj naporna, in kako je nenadomestljiv neposreden stik v učnem procesu, ki uri komunikacijo tudi v konfliktnih situacijah in jih z obojestranskim prizadevanjem skuša rešiti. "Učitelji na daljavo kljub pomenkom z učenci ne moremo zares vedeti, kaj se dogaja za ekrani. Kje so nekateri manj zainteresirani učenci, ki zgolj s priklopom izpričujejo prisotnost, v resnici pa bežijo od naporov, ki jih od njih šola vendarle pričakuje? Po podatkih svetovalne službe je evidentno, da smo 'izgubili' relativno veliko dijakov, ki so mimo obveznosti zašli v svoje svetove in tam obstali," pravi Torkar Papeževa in opozarja, kako pereče je duševno stanje mladostnikov, "ki so, odrezani od socialnih iniciacij, prikrajšani za pristno in zdravo odraščanje".

"Marsikdo med njimi je naveličan, nemotiviran in utrujen," opaža učiteljica. "Težave poskušamo blažiti z individualnimi pogovori, vendar ti pogosteje potekajo v šolski svetovalni službi, kjer je letos gneča," dodaja. Po njenih besedah starši velikokrat opozarjajo na spremembe svojih najstnikov, vsak primer pa skušajo reševati individualno. "Veliko je individualnih ocenjevanj, prilagojenih po obsegu in zahtevnosti. Vse razredne ure so prilagojene vsebinam, ki jih predlaga razred. Tega s kreativnimi opravili poskušamo držati skupaj. Spodbujamo in bodrimo h kaki hudomušnosti, ki jo lahko ušpičijo, preden se bodo poslovili," še pojasni sogovornica.