V Sloveniji četrtina cepiv še neporabljenih. Kakšna je nova strategija cepljenja?

Minister za zdravje Janez Poklukar je na novinarski konferenci podrobneje predstavil posodobljeno nacionalno strategijo cepljenja proti covidu-19, ki jo je vlada sprejela v ponedeljek zvečer. 

Prednostne skupine ostajajo enake, glavni kriterij pa pri tem ostaja starost, saj je to glavni dejavnik za umrljivost in težji potek bolezni. Na vrhu seznama ostajajo zdravstveni delavci, sledijo osebe, ki so starejše od 80, zatem 75 in 70 let. Sledi skupina posebej ranljivih kroničnih bolnikov, ne glede na starost. Pri tem ima odločilno vlogo osebni zdravnik, ki mora uvrstiti pacienta v prednostno skupino, je na novinarski konferenci dejal Poklukar. 

Temu bo sledila skupina, v katero spadajo diplomati in uslužbenci ministrstev, ki v tujino potujejo zaradi predsedovanja EU, ter pripadniki Slovenske vojske, ki odhajajo v tujino na misije. 

Sledijo osebe starejše od 65 let. "Danes vemo, da če bi uspešno precepili vse starejše od 65 let, bi imele bolnišnice le eno tretjino hospitaliziranih," pravi minister. 

Sledijo zaposleni v vzgoji in izobraževanju. V tej skupini so tudi poslanci DZ, državni svetniki, vlada RS, predstavniki ustavnega sodišča. 

Tej skupini sledijo kronični bolniki od 18 do 64 leta starosti. Nato starostna skupina od 60 do 65 let, ter zaposleni v kritični infrastrukturi. Nato pa bo na vrsti ostalo prebivalstvo. 

Strategija določa 61 cepilnih centrov, 13 v bolnišnicah 

Kot je na današnji vladni novinarski konferenci poudaril minister za zdravje, ki je svoj mandat nastopil prejšnji teden, se je pomembno zavedati, da je cepljenje najučinkovitejši javnozdravstveni ukrep za preprečevanje nalezljivih bolezni. S cepljenjem bomo po njegovih besedah zmanjšali težje poteke bolezni covid-19, razbremenili zdravstveni sistem ter ponovno zagnali gospodarsko in družbeno življenje.

Cilj je precepiti 60 odstotkov prebivalstva, saj bomo samo na ta način zmanjšali prenos okužbe do te mere, da bomo lahko epidemijo učinkoviteje obvladovali, je pojasnil minister. Dodal je, da imajo v podpisu pogodbo za dodatnih 349.000 cepiv Pfizerja, na katere računajo v drugem četrtletju.

S strategijo cepljenja se ne zagotavlja samo jasno načelo, kako in kdaj bo kdo cepljen, ampak tudi ustrezno število cepilnih centrov, cepilnih mest in mobilnih cepilnih enot. Cepljenje se v skladu s strategijo izvaja na primarnem, sekundarnem in terciarnem nivoju po prednostnih skupinah. Tako je določenih 61 cepilnih centrov, od tega 13 v bolnišnicah, en cepilni center je opredeljen kot vojaška zdravstvena enota, eden pa tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je navedel minister. NIJZ po njegovih besedah tudi primarno skrbi za razdeljevanje cepiva.

Proizvajalca cepiva ni mogoče izbirati

Kot je dejal, zaenkrat nima podatkov, da bi kdorkoli zavračal cepljenje s katerim koli cepivom. Cepiva namreč ni mogoče izbirati. Tako se za mlajše od 65 let trenutno uporablja cepivo AstraZenece, ki je sicer namenjeno tudi starejšim prebivalcem z zmanjšano pokretnostjo na domu, zanje pa se po nedavno objavljeni študiji lahko uporablja tudi Pfizerjevo cepivo, je pojasnil minister.

"Prizadevamo si, da bomo v čim krajšem možnem času zagotovili zadostne količine cepiva za vse prebivalce," je poudaril. Pojasnil pa je, da v Sloveniji sledimo usmeritvam in načelom EU, tako cepivo dobivamo preko naročil EU. Slovenija sama ne more kupovati cepiva proizvajalcev, ki jih je potrdila EMA, ker bi to pomenilo kršenje dogovorov znotraj EU, je pojasnil Poklukar.

Opozoril pa je še na nove različice koronavirusa. Kot je dejal, je bilo po neuradnih podatkih v zadnjem tednu potrjenih 62 primerov angleške različice in en primer južnoafriške, uradno tedensko poročilo pa pričakuje v sredo. Nove različice po njegovih besedah predstavljajo izziv, kako z ustreznimi ukrepi zamejiti njihovo prekomerno širjenje, čemur bo, kot je napovedal, posvečen pomemben del sredine seje vlade. Minister meni, da je treba biti "maksimalno previden".

Ob zmanjševanju števila hospitaliziranih covidnih bolnikov sicer po ministrovih besedah načrtujejo tudi ukrepe za čim bolj normalno izvajanje necovidnih zdravstvenih storitev. Tako bi ob 500 hospitaliziranih ukinili več sedanjih covidnih bolnišnic.

Po podatkih ECDC v Sloveniji četrtina cepiv še neporabljenih

V Sloveniji je glede na danes objavljene podatke Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) neporabljenih skoraj četrtina dostavljenih odmerkov cepiv proti covidu-19, so sporočili iz Bruslja. Povprečno je bilo sicer v 28 evropskih državah dostavljenih 43,3 milijona odmerkov, uporabljenih pa 30,6 milijona odmerkov, kar pomeni okoli 70 odstotkov.

V Slovenijo je doslej po podatkih ECDC prišlo nekaj manj kot 190.000 odmerkov cepiv proizvajalcev AstraZeneca, Moderna in Pfizer/BioNTech. Največ odmerkov je dostavil slednji, in sicer nekaj več kot 145.000, uporabljenih pa jih je bilo že skoraj 134.000, kar pomeni več kot 92 odstotkov.

Moderninega cepiva je bilo doslej porabljenih nekaj več kot polovico dostavljenih odmerkov. Teh je bilo sicer doslej le 8400. Iz AstraZenece pa je v Slovenijo prišlo 36.000 odmerkov, zaenkrat pa jih je bilo porabljenih le 5800 ali zgolj 16 odstotkov, kažejo podatki sledilnika cepljenj v evropskih državah.

Slovenija je skupno doslej porabila 144.000 odmerkov dobavljenih cepiv ali 76,1 odstotka. S tem se uvršča na 11. mesto na lestvici 29 evropskih držav, kolikor jih je na seznamu ECDC, ki kaže hitrost cepljenja v posameznih državah. V samem vrhu po tem kriteriju sta Estonija in Litva, ki sta porabili vse dostavljeno cepivo, sledi pa Danska z 92,8 odstotka porabljenih odmerkov.

Katere države so najpočasnejše?

Najpočasneje gre cepljenje po tem kriteriju Madžarski, ki je porabila le 44 odstotkov odmerkov cepiva, ki ga ima na voljo, a tam so si zalogo naredili tudi z ruskim Sputnikom V in kitajskim Sinovacom.

Precej počasi gre tudi Nizozemski in Luksemburgu, kjer so doslej porabili le nekaj več kot polovico vseh odmerkov cepiv, ki jih imajo na zalogi. V Franciji pa imajo v skladiščih še več kot tretjino neporabljenih odmerkov.

Nizozemska je sicer na vrhu seznama držav, ki so proporcionalno dobile največ odmerkov - s 17,1 na 100.000 prebivalcev je takoj za Madžarsko, kjer so si doslej zagotovili 18,3 odmerka na 100.000 prebivalcev. Slovenija je doslej prejela 11 odmerkov na 100.000 prebivalcev in je na 19. mestu na seznamu držav po tem kriteriju. Manj cepiva sta recimo dobili tudi Francija (9,6) in Italija (8,9).

Po drugi strani je Nizozemska v vrhu seznama glede na odstotek cepljenega prebivalstva z enim odmerkom. S 7 odstotki je na petem mestu. Na vrhu pa sta Malta z 10,1- in Danska z 8,8-odstotnim deležem cepljenega prebivalstva z enim odmerkom. Slovenija je po tem kriteriju nekje na sredini seznama s 5,5 odstotka cepljenega prebivalstva.

Glede na odstotek cepljenja z dvema odmerkoma na vrhu seznama ostajata Malta (4,2) in Danska (3,9), medtem ko je Nizozemska na dnu z zgolj 1,8 odstotka. Slovenija je tudi tu nekje na sredini seznama z 2,9 odstotka cepljenega prebivalstva z dvema odmerkoma, še kažejo podatki sledilnika cepljenja ECDC.