Dva velika zdravstvena domova, dve različni zgodbi. V ZD Maribor so na cepljenje povabili že posameznike iz sektorja, ki se ukvarja s čiščenjem ter oskrbo z elektriko in vodo, pove direktor Jernej Završnik. Vodja zdravstvene nege v ZD Kranj Jože Prestor pa pravi, da vsak dan dobivajo vprašanja, zakaj na primer ne cepijo še voznikov avtobusov, saj jih v nekaterih drugih občinah že cepijo. "Mi jim pač odgovorimo, da v strategiji, ki smo jo mi dobili, še ni te skupine."
V Kranju se držijo tedenskih navodil NIJZ. Ta teden je v njih pisalo: za cepljenje s cepivom AstraZenece bo NIJZ dobavil cepivo za naslednje prioritetne skupine: zdravstveni delavci, zaposleni v DSO-jih, posebej ranljivi kronični bolniki in zaposleni v vzgoji in izobraževanju.
"Na podlagi navodil glede prednostnih skupin še vedno cepimo zaposlene v vzgoji in izobraževanju, načrtovanje skupin v kritični infrastrukturi določi NIJZ, navodila, koga smemo naročiti za naslednji teden pa prejmemo v sredo," pove Prestor.
Zdravstveni dom Maribor, sicer eden najuspešnejših cepilnih centrov v državi, je v začetku marca izkoristil možnost naročila viška cepiva AstraZenece. S tem cepivom so že cepili vse kronične bolnike, stare med 18 in 64 let, ki so se prijavili, pa tudi zaposlene v policiji, sodstvu, civilni zaščiti ... "Edini načrt, ki ga zagovarjamo je ta, da bi v čim krajšem času precepili čim več ljudi," pravi Završnik. V Mariboru so tako na cepljenje že povabili tudi novinarje, in sicer na podlagi navodil državne sekretarke na ministrstvu za zdravje Alenke Forte. Ta je 19. januarja v dopisu zapisala, da so novinarji kritična infrastruktura, tako kot policija, vojska in civilna zaščita. Na podlagi tega so jih tudi poklicali na cepljenje.
Državna sekretarka danes za pojasnila na temo cepilne strategije ni bila na voljo. NIJZ in zdravstveni inšpektorat pa smo vprašali, ali cepilni centri kršijo strategijo, če naročajo cepivo za skupine, ki jih ni v tedenskih navodilih NIJZ. Odgovorili so nam, da lahko cepilni centri naročijo cepivo le za skupine, katerih cepljenje je predvideno v posameznem tednu.
In kakšne so razlike med precepljenostjo v različnih delih države?
Največ cepljenih je v goriški regiji, kjer je prvi odmerek dobilo skoraj 10 odstotkov prebivalcev. Najmanj ljudi pa se je doslej cepilo v obalno-kraški regiji, le 7 odstotkov.
Najuspešnejša je Slovenija pri cepljenju najstarejših. Največ cepljenih je namreč v starostnih skupinah od 80 do 84 in od 85 do 89 let. Zelo majhna pa je precepljenost med državljani, starimi od 65 do 75 let. To je predvsem posledica strategije, da se s cepivom AstraZenece lahko cepijo le mlajši od 65 let.
Analiza odpadnih voda potrjuje: britanskega seva je pri nas vse več
Epidemijo pa medtem poslabšujejo novi sevi in to, da je angleške različice virusa pri nas vse več, z analizo odpadnih voda potrjujejo tudi na inštitutu za biologijo. Če ga je bilo v začetku februarja v Ljubljani le od dva do štiri odstotke, ga je en mesec kasneje že približno tretjina. Količina koronavirusa se sicer v zadnjem času povečuje v Mariboru, v šaleški čistilni napravi in v Celju.
Zakaj merimo vsebnost SARS-CoV-2 v odpadnih vodah? "Ker je znano, da okuženi ljudje izločajo ta virus tudi preko blata. Opazujemo količino virusa – ne samo pri tistih ljudeh, ki kažejo bolezenska znamenja, ampak tudi pri tistih, ki ne kažejo bolezenskih znamenj ali imajo mile simptome in zato niso obiskali zdravnika ali pa niso bili napoteni na testiranje," pove Maja Ravnikar, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo.
KOMENTARJI (124)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.