Potrdili 1084 okužb, v murskosoboški bolnišnici ne zmorejo več

Gantar: Za 14 dni bi morali še strožje omejiti nenujne dejavnosti

Za 14 dni bi morali uvesti še nekoliko strožje ukrepe, omejiti nenujne dejavnosti, tudi javni promet, predvsem pa v tem času še ne bi smeli sproščati ukrepov, saj še nismo dosegli dovolj stabilnega stanja, je minister za zdravje Tomaž Gantar navedel v predlogu vladi. Gantar je sicer zanikal, da s sprejetjem predlogov pogojuje svoje ministrovanje. Je pa dejal, da, če je kot minister odgovoren za zdravstveno področje, vlada pa ne sprejema njegovih stališč, "potem slej kot prej se ne da več delati".

Gantar je zavezan, da vladi tedensko podaja predloge ukrepov za obvladovanje epidemije novega koronavirusa. Doslej je dajal predvsem predloge, povezane s področjem zdravja, opozorjen pa je bil, da jih mora podajati za celoto, kar je tudi storil, je pojasnil. "Omejitev na gibanje kilometer od doma pa ni v mojem predlogu," je dejal Gantar. 

V ponedeljek je tako vladi podal predlog ukrepov glede na aktualno epidemiološko sliko, in sicer gre po njegovih besedah za nekoliko blažji predlog, kot ga je konec tedna predstavila strokovna skupina, podoben pa je ukrepom, kot so veljali že spomladi. Kot je pojasnil, gre predvsem za omejitve nenujnih dejavnosti, tudi javnega prometa. "Verjetno zdaj v teh 14 dneh ne bi bilo nobene tragedije, če nekdo ne more kupiti pohištva ali pa novega avtomobila ali česa podobnega," je ocenil minister.

Ob tem je poudaril, da se v celoti zaveda težav, v katerih smo kot država zaradi omejitev na področju gospodarstva. A je opozoril na omejeno zmogljivost zdravstva in bolnišnic, ki delajo vedno težje, saj se obremenitve še vedno večajo, prav tako se povečuje število umrlih s covidom-19. "Z mojega stališča in ministrstva sem dolžan predlagati ukrepe, če že odgovarjam za to," je poudaril.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je medtem poudaril, da je pri sprejemanju novih ukrepov potrebe kompromis med zdravstvom in gospodarstvom. 

Omejitev gibanja na en kilometer od stalnega prebivališča tudi eden od predlogov strokovne skupine

Pojasnil je, da je bila omejitev gibanja na en kilometer od stalnega prebivališča tudi eden od predlogov strokovne skupine, ki pa ga v svoje predloge ni vključil, glede na to, da so se razmere v zadnjih dneh vendarle nekoliko izboljšale. Se pa strinja s strokovno skupino, da če se bodo v teh dneh razmere še poslabševale in se število novo sprejetih v bolnišnice ne bo zmanjševalo, "pridejo v poštev tudi strožji ukrepi".

"Svetovalna skupina je že v prejšnjem tednu oblikovala predlog zaprtja države, ki bi bil še intenzivnejši kot v prvem valu," je potrdila vodja svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović in stanje preteklega tedna opisala kot "res slabo".

Sicer Gantar v svojem predlogu navaja, da bi ukrepe po 14 dneh začeli postopno sproščati, saj bi z delno zaostritvijo ukrepov v tem času dosegli takšno izboljšanje, da bi lahko potem po sproščanju ukrepov epidemiologi znova sledili stikom okuženih, kar je ključno za obvladovanje širjenja okužb v prihodnje. V tem trenutku pa razmere po njegovem prepričanju še ne omogočajo sproščanja, niti na področju šolstva ne, tako da bi tudi šole v prihodnjih dveh tednih še ostale zaprte.

Kot je opozoril minister, še vedno zaznavajo povečano število hospitalizacij bolnikov s covidom-19, tako v akutnih obravnavah kot v intenzivnih. Predlogi, ki so jih sprejemali nazadnje, bi morali že polno prijeti, toda po njegovem mnenju se to še premalo pozna, zato je še vedno zelo veliko tveganje za poslabšanje.

V ponedeljek potrdili 1084 novih okužb, v bolnišnicah 1171 pacientov

Kot je sporočila vlada, je bilo v ponedeljek ob opravljenih 4457 testih pozitivnih 1084 oseb. Delež pozitivnih je tako v ponedeljek znašal 24,32 odstotka, kar je več kot v nedeljo, ko je znašal 22,49 odstotka. "A še vedno več kot 10 odstotnih točk manj, kot je znašal dva tedna nazaj," je pri tem poudaril vladni govorec Jelko Kacin. 

Največji delež pozitivnih primerov smo zabeležili prav pred 14 dnevi, je dejal Kacin. Dodal je, da bolnišnice niso najbolj obremenjene v času najvišjega deleža pozitivnih, pač pa nekoliko kasneje, ko se bolezen razvije v težji obliki. "Ključen bo jutrišnji dan, ki bo omogočil bolj realno oceno o tem, kaj se nam dogaja v novem tednu," je dodal. 

V ponedeljek je sicer umrlo 27 bolnikov s covidom-19, od tega 19 v bolnišnicah. Trenutno je hospitaliziranih 1171 oseb, skupaj 28 več kot dan prej. Na oddelkih intenzivne nege je 196 oseb, kar je šest več kot dan prej. 104 osebe so iz bolnišnic odpustili v domačo nego. 

Trenutno smo v fazi, ko se nam število bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo, povečuje, a se zadnje dni zdi, da je prirast bolnikov nekoliko počasnejši, je pojasnil Kacin. Kot je navedel, se število novo sprejetih covidnih bolnikov še nekoliko povečuje, ampak se hkrati povečuje tudi število odpuščenih iz bolnišnic. 

Po podatkih Sledilnika za covid-19 je v državi trenutno 21.097 aktivnih primerov okužbe, kar je 1,9 odstotka oziroma 417 primerov manj kot dan prej. 14-dnevna pojavnost okužb na 100.000 prebivalcev se je tako s 1026 znižala na 1007. Skupaj so sicer doslej v Sloveniji potrdili 46.709 okužb z novim koronavirusom, skupaj pa je doslej umrlo 605 bolnikov s covidom-19.

"Kljub temu da se približujemo že 1200 pacientom, je še vedno vse pod kontrolo"

"Danes z veseljem in ponosom lahko rečem, da vsi udeleženci sistem skupnega boja proti covidu-19 sprejemajo kot nekaj obveznega in kot pomoč skupnemu cilju. Ponedeljek je bil odločilen, saj ta odraža epidemiološko sliko, ki je nastala pred 14 dnevi," je dajal koordinator za covidne bolniške postelje pri Ministrstvu za zdravje Robert Carotta.

"Veseli me dejstvo, da število mrtvih kljub velikemu številu obolelih ne narašča, kar pomeni, da naše zdravstvo dobro deluje," je dodal. 

Z novim sistemom so lahko bolnike iz prenatrpanih bolnišnic Gorenjske in Koroške uspešno premeščali po drugih bolnišnicah. "Sistem, ki ga je razvilo ministrstvo za zdravstvo, deluje kot aplikacija, s katero zdravstveni delavci vsakodnevno sporočajo število prostih postelj, pa tudi umrle in opuščene," je pojasnil Carotta in dodal, da imajo dostop do aplikacije vse odgovorne osebe, ki imajo hkrati zelo jasen prikaz prostih kapacitet po drugih bolnišnicah. Pojasnil je še, da premestitve po bolnišnicah potekajo po dogovoru med zdravniki.

"Kljub temu da se približujemo že 1200 pacientom, je še vedno vse pod kontrolo," je zatrdil in ocenil, da bodo situacijo zdržali. "Glede na to, da se situacija izboljšuje, moramo zdržati še kakšen teden," je pripomnil. 

Ob dejstvu, da je svojo kvoto uspel dvigniti tudi Golnik, je gorenjska regija trenutno samozadostna. "Se pa je pokazalo, da Gorenjska res potrebuje novo bolnišnico z večjimi kapacitetami in boljšo razporeditvijo prostorov," je še dodal. "Meja kapacitet se je dvignila," je dodal in pojasnil, da čeprav imamo že 1200 hospitaliziranih, je še nekaj prostora. "Slovenci smo zelo iznajdljivi in trmasti," je še pripomnil.

V murskosoboški bolnišnici ne zmorejo več, pomagajo jim druge bolnišnice

V splošni bolnišnici Murska Sobota so že nekaj dni zasedene vse zmogljivosti za bolnike s covidom-19, ta hip jih imajo 151 bolnikov, 23 jih potrebuje intenzivno zdravljenje. Ker jih več ne morejo prevzeti, so jim priskočile na pomoč druge bolnišnice po Sloveniji, kamor jih pošiljajo od sredine prejšnjega tedna.

Kot je povedal strokovni direktor bolnišnice Daniel Grabar, so zasedeni do skrajnih zmogljivosti in je praktično izredno težko zagotoviti negovalno in drugo osebje. Zato so že sredi prejšnjega tedna na podlagi povečanega priliva bolnikov, pozitivnih na covid-19, koordinatorja za covidne bolniške postelje in druge bolnišnice zaprosili, da jim pomagajo pri obvladovanju razmer.

"Ta teden smo že na začetku intenzivirali ta prizadevanja in zdaj nameščamo paciente po razpoložljivih bolnišnicah celotne Slovenije. Včeraj so nam priskočili na pomoč v Novem mestu, Izoli in Šempetru, danes smo dobili možnost namestitve v celjski bolnišnici in na UKC Ljubljana. Vse, ki jim ne moremo zagotoviti ustrezne namestitve za zdravljenje, poskušamo namestiti po drugih bolnišnicah," je povedal Grabar.

V bolnišnici se spopadajo z veliko kadrovsko stisko, zlasti jim primanjkuje negovalnega kadra, usposobljenega za obravnavo bolnikov na intenzivni terapiji. Da lahko zagotavljajo zdravstveno oskrbo tako za bolnike s covidom-19 in druge bolnike, ki potrebujejo obravnavo, sproti usklajujejo aktivnosti ter med oddelki prerazporejajo zdravstvene delavce. Na bolniškem dopustu je 197 zaposlenih v bolnišnici, od tega 83 zaradi pozitivnega izida testiranja na okužbo z novim koronavirusom. Zdravstveno osebje pa je zaradi preobremenjenosti izčrpano, je še povedal Grabar.

Na pozive za pomoč pri delu so se odzvali pomurski zdravstveni domovi in Psihiatrična bolnišnica Ormož ter trije prostovoljci. Vse zunanje zdravstvene delavce in druge, ki so se pripravljeni vključiti v delo v bolnišnici, pa znova pozivajo, naj se jim pridružijo.

"V okviru svojih zmožnosti smo relativno dobro pripravljeni"

Da so v okviru svojih zmožnosti na drugi relativno dobro pripravljeni, je dejal vodja covidnega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj Primož Horvat. Že junija so pred bolnišnico postavili sivo cono, kjer lahko oskrbijo do 10 bolnikov naenkrat. Čeprav je poleti šotor sameval, je oktobra poln. 

Že dober mesec uporabljajo tudi hitre teste. "Opažamo zelo dobro korelacijo med hitrimi in PCR-testi," je dejal. Po hitrem testu izvide dobijo že v pol ure. V kolikor je test pozitiven, bolnika napotijo v rdečo cono, če je test negativen, opravijo še PCR-test. Na izvide tega se čaka okoli pet ur, je pojasnil. 

10. oktobra so odprli tudi covidni oddelek in ga čez noč napolnili z bolniki iz vse Slovenije. "Šele osmi bolnik je bil Ptujčan," je dodal. Trenutno razpolagajo s 40 posteljami za odrasle, ki so "konstantno polne" in dvema posteljama za otroke, dva so že zdravili. 

Pohvalil je še "odlično delovanje dispečerskega centra", ki jim je omogočil sodelovanje z drugimi bolnišnicami.

Cepivo bi lahko v Sloveniji prejeli januarja ali februarja

Hkrati je bil ponedeljek "velik dan za znanost in človeštvo", saj sta podjetji Pfizer in BioNTech sporočili rezultate, ki kažejo, da njihovo cepivo zagotavlja 90-odstotno zaščito pred novim koronavirusom. Družbi nameravata za odobritev uporabe cepiva zaprositi do konca meseca. Borut Štrukelj z ljubljanske Fakultete za farmacijo ocenjuje, da bi lahko cepivo v primeru odobritve prejeli januarja oziroma februarja prihodnje leto.

Kot zelo dobro novico je napoved cepiva označila tudi Beovićeva in dodala, da se prav zato "ukrepi v tem trenutku še bolj splačajo". Pojasnila je, da bomo z ukrepi rešili življenja, pa ne le bolnikov s covidom-19, pač pa tudi ostalih, ki potrebujejo nujno zdravstveno oskrbo. "Potem pa bi zaradi cepljenja lahko ukrepe počasi sprostili in poskrbeli, da se počasi okrepijo tudi ostale dejavnosti," je dodala.

Ob okrnjenih zdravstvenih storitvah poskrbljeno za nujna stanja

Zdravstveni sistem trenutno obremenjuje predvsem skrb za bolnike s covidom-19, a to ne pomeni, da so ostale zdravstvene storitve obstale. Njihovo izvajanje je sicer okrnjeno, vendar je po zagotovilih pristojnih poskrbljeno za vsa življenjsko ogrožajoča stanja. V najnujnejših primerih bolniki pomoč najdejo na urgenci.

Gantar je z odredbo prekinil izvajanje vseh preventivnih zdravstvenih storitev in nenujnih operativnih posegov, kadar njihova opustitev nima neposrednih negativnih posledic za bolnika. Bolnišnice tako prilagajajo število specialističnih pregledov, prekinile so operacije, razen tistih s stopnjo nujno in zelo hitro.

Izjeme so onkološke storitve ter obravnave nosečnic in novorojencev, cepljenja in medicina športa. Delujejo tudi zdravniki na primarni ravni, prav tako je dovoljeno opravljanje storitev pedikure, saj je ta po navedbah državne sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Ajde Cuderman izjemnega pomena za preventivno nego starejših.

Ob hujših poškodbah, nenadnem slabem počutju in drugih življenjsko ogrožajočih stanjih pomoč nudijo službe nujne medicinske pomoči. Bolnike tam obravnavajo po posebnih protokolih, da glede na nujnost zdravstvenega stanja zagotovijo obravnavo vsem, tudi bolnikom s sumom na ali potrjeno okužbo z novim koronavirusom.

Dijaki v času koronakrize: Pomanjkanje dvosmerne komunikacije predstavlja težavo

Na popoldanski tiskovni konferenci je nastopila tudi predsednica Dijaške organizacije Slovenije Maja Kalin, ki je povedala, da je novi koronavirus v marsičem spremenil dijaška življenja, njihov vsakdan ter izobraževalni proces. "Virus žal ni prizadel zgolj našega družbenega življenja, temveč tudi kvaliteto našega izobraževanja. Na DOS se zavedamo, da kvaliteta izobraževanja nikakor ni primerljiva s kvaliteto tistega v šolskih klopeh," je povedala.

Kot je dejala je za izobraževanje izredno pomembna dvosmerna komunikacija, ki jo izobraževanje na daljavo, kljub prizadevanjem profesorjev, zagotovo otežuje. "Situacija je nova za vse in zgolj s skupnimi močmi lahko izobraževanje na daljavo naredimo primerljivo s tistim v učilnicah."

Poleg svojega fizičnega zdravja, ne smemo pozabiti tudi na previdnost pri pojavu znakov duševnih bolezni, je poudarila. "Če opazite spremembe v svojem počutju ali obnašanju, se ne bojte poiskati pomoči. Pogovorite se s prijatelji, družino oz. komurkoli, ki jim zaupate."

Dr. Rober Masten: Za večino strah pred korono ni glavna stiska

Dr. Robet Masten je poudaril pomen skupnosti za mentalno zdravje človeka. "Besede skupnost, skupni cilji, solidarnost so bile v tem času tolikokrat izrečene, da za marsikoga postanejo že obrabljene ali celo prazne. Vendar skupnost je vse. Prav vsi smo bili rojeni iz skupnosti in v skupnost." 

Mnogi v družini, v šoli, v službenem okolju in v najširši skupnosti ne najdejo zavetja ali pa so zanje ta okolja celo največji vir stiske iz katerih morajo včasih tudi bežati, če imajo kam oz. če lahko, je poudaril. "Za večino strah pred korono ni glavna stiska."