Štrukelj: Imeti bi morali kopico klicnih centrov za obveščanje ljudi o cepljenju

V Sloveniji je trenutno z enim odmerkom cepljenih 186.000 ljudi, z dvema pa 104.000. A kaj številke povedo za dosego cilja o precepljenosti do poletja? Nekoliko zamujamo, je v oddaji 24UR ZVEČER dejal dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. "Po drugi strani je do poletja še kar nekaj časa, ampak s takim tempom bo to težko doseči. A sešteti moramo številke cepljenih in tistih, ki so preboleli bolezen. Ta številka je pravzaprav tista, ki nam omogoča neko varnost. Če bo recimo do poletja prebolela več kot tretjina oseb in če imamo tudi tretjino ali več cepljenih, potem smo že blizu cilja." 

V tem trenutku so v t. i. tekočem pregledu Evropske agencije za zdravila tri cepiva. In katera so nova cepiva, ki vlivajo optimizem? Najprej naj bi registrirali CureVac – cepivo nemškega farmacevtskega podjetja, ki temelji na informacijski mRNK, tako kot cepivi Moderne in dvojca Pfizer-BioNTech. Učinkovitost še ni znana, po navedbah proizvajalca pa se je v prvih fazah testiranja pri cepljenih tvorilo podobno število protiteles kot pri tistih, ki so covid-19 preboleli. Sodeč po preliminarnih ugotovitvah je CureVac v določenem obsegu učinkovit tako proti angleški kot južnoafriški različici.

Proti njima, prav tako nekoliko manj zaščitno, deluje tudi cepivo ameriškega Novavaxa, ki je osnovano na proteinih in narejeno na principu, ki se uporablja tudi za klasične kužne bolezni. Klinično preizkušanje cepiva so opravili na 37.000 prostovoljcih, izkazalo se je za 90-odstotno učinkovito.

Evropski regulator pregleduje tudi rusko cepivo Sputnik, njegova dokumentacija pa še vedno ni v skladu s pravili Evropske agencije za zdravila. Sputnik je vektorsko cepivo, ki je 91-odstotno učinkovito. Delovalo naj bi tudi proti novim različicam. 

Kot zadnje v Evropski uniji je zeleno luč prejelo cepivo Johnson & Johnsona. Za odpornost zadostuje en sam odmerek tega vektorskega cepiva. Njegova učinkovitost je 66-odstotna. Med drugim so cepivo preizkušali tam, kjer so že prevladovale nove različice. Torej tudi proti njim nudi določeno zaščito.

A kaj nam povedo podatki o učinkovitosti posameznega cepiva? "Pri učinkovitosti moramo sprejeti nek nov pojem, in to je, da imamo lahko bazično učinkovitost ali pa idealno. Slednja pomeni, da preprečimo bolezen, skratka da posameznik ne zboli. Bazična pa je tista, ki prepreči hujše zaplete, hospitalizacijo in nenazadnje tudi smrtne primere," pojasnjuje Štrukelj. Omenjene številke o učinkovitosti cepiv so tako po njegovih besedah idealne številke oziroma idealna učinkovitost. "Zanimivo pa je, kje so bile klinične študije opravljene. Recimo, klinične študije cepiva Johnson & Johnson so bile delane v Braziliji, Južni Afriki in ZDA. Tu je učinkovitost 72-odstotna, v Južni Afriki pa samo 55-odstotna, zaradi primerov novega seva."

V Južni Afriki je bilo cepivo testirano tudi na posameznikih, ki so okuženi z virusom HIV, še pojasnjuje Štrukelj, njihov imunski sistem je tako slabši. "Praktično vsi proizvajalci pravijo: resne zaplete preprečimo s cepljenjem." Zagotavlja tudi, da so cepiva varna. 

Cepivo Sputnik naj bi bilo 90-odstotno učinkovito, vendar na osnovnem sevu, medtem ko imajo vsa ostala cepiva že vključene tudi nove variante, poudarja Štrukelj. Premier Janez Janša je včeraj pojasnil, da bi se sicer Slovenija lahko odločila, da registrira cepivo Sputnik V z lastnimi regulatornimi organi, torej mimo odločitve Eme, a bi tak postopek trajal dlje.

Za vse nove tehnologije, kar vključuje tudi mRNK in vektorska cepiva, je zadolžena Evropska agencija za zdravila, je v oddaji 24UR ZVEČER pojasnil Štrukelj. V pandemiji bi sicer posamezne članice lahko postopale drugače, a v tem primeru mora nacionalna agencija pregledati obširno dokumentacijo, kar bi za nas pomenilo bistveno večje delo, kot ga ta trenutek opravlja Ema. "Zato mislim, da je pametno, da sprejmemo njihovo odločitev in počakamo na Evropsko agencijo." 

V javnosti se sicer še vedno pojavljajo dvomi glede varnosti in stranskih učinkov cepiv. Štrukelj izpostavlja, da je eden od problemov tudi obveščenost ljudi. Imeti bi morali celo kopico klicnih centrov, kjer bi se ljudje lahko pozanimali glede stranskih učinkov, pravi.

Konec preteklega tedna so nemški raziskovalci ugotovili, da obstaja minimalna povezava med krvnimi strdki v možganih in cepivom AstraZenece. A številka je izredno majhna, manj kot ena na milijon, poudarja Štrukelj. "Pri tej bolezni se stalno učimo in pri cepivih tudi. Zato je nujno potrebno, da se posameznik pozanima in razblini dvome."