Surs: Epidemija je naša življenja obrnila na glavo

S sorodniki ali prijatelji ob pijači ali na kosilu oz. večerji se je v letu 2019 vsaj enkrat na mesec družilo 93 % oseb. Z razglasitvijo epidemije smo izgubili možnost za osebna druženja in tako so se tudi ta po sili razmer preselila na splet, ugotavljajo na Statističnem uradu Republike Sovenije (Surs).

Podatki za prvo četrtletje leta 2020 kažejo, da se je delež aktivnih 16- do 74-letnikov na spletnih družabnih omrežjih Snapchat, Facebook, Instagram, TikTok, v primerjavi z istim četrtletjem leta 2019, povečal z 52 % na 67 %. Povečal se je tudi delež uporabnikov programov za neposredno sporočanje, kot so Viber, WhatsApp, Skype, Messenger, Snapchat (z 49 % na 60 %). 

52 % jih je internet uporabljalo za telefoniranje ali videotelefoniranje (v letu 2019: 42 %) 

Manj počitnic v tujini

V normalnih okoliščinah bi si večina slovenskih gospodinjstev v poletnih mesecih privoščila počitnice, dopust. Če bi bilo tako, kot je bilo v letu 2019, bi se v 3. četrtletju odpravili na Hrvaško, počitnice pa bi trajale približno en teden. Podatki za leto 2019 kažejo, da je na vsaj eno daljše zasebno potovanje (tj. z najmanj štirimi prenočitvami) odšla nekaj več kot polovica (54 %) prebivalcev Slovenije, starih vsaj 15 let. Največ zasebnih potovanj je bilo opravljenih v 3. četrtletju leta (v juliju, avgustu in septembru), tri četrtine (74 %) vseh zasebnih potovanj v tujino pa so bila potovanja na Hrvaško.

Statistiki bodo podatke o zasebnih potovanjih za letos, iz katerih bo razviden vpliv epidemije na zasebna potovanja, sporočili sredi decembra, so na Sursu povedali za STA.

Šolanje v času epidemije na daljavo 

Z razglasitvijo epidemije so se zaprli vrtci, osnovne in srednje šole ter fakultete. S tem je doma ostalo približno 88.000 predšolskih otrok, 190.000 osnovnošolcev, 73.000 srednješolcev in 77.000 študentov. Poučevanje se je iz učilnic in predavalnic preselilo v domače okolje. 

Osnovni pogoj za šolanje na daljavo so določena oprema, dostop do interneta in tudi digitalne veščine, tj. spretnosti, ki omogočajo uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) in digitalnih storitev. V letu 2020 je imelo dostop do interneta 90 % gospodinjstev. Med 16–24 let starimi prebivalci Slovenije je bilo 62 % takih, ki so digitalne veščine obvladovali zelo dobro, 20 % takih, ki so poznali osnove teh veščin, pri 17 % je bilo poznavanje digitalnih veščin pomanjkljivo, 1 % 16–24-letnikov pa takih veščin ni imel, ugotavljajo na Sursu.

Zaprtje občinskih meja 

Poslabšanje epidemiološke slike je konec marca 2020 povzročilo, da je bilo prebivalcem nekaj časa dovoljeno le gibanje znotraj občinskih mej. Največ prostora za raziskovanje lastne občine so tako imeli prebivalci občine Kočevje, ki je s 555 kvadratnimi kilometri naša po površini največja občina, najmanj pa prebivalci občine Odranci, ki meri sedem kvadratnih kilometrov in je po površini najmanjša slovenska občina. 

Največ možnosti, da so na sprehodu koga srečali, so imeli prebivalci občine Ljubljana, ki je naša najgosteje poseljena občina (1.070 prebivalcev na kvadratni kilometer). Prebivalci občine Solčava na drugi strani razvrstitve pa so se lahko sprehajali najbolj v miru (pet prebivalcev na kvadratni kilometer). 

Tri četrt ure prihranka na osebo na račun prevoza na delo 

Po podatkih iz leta 2017 smo na delovni dan preživeli na poti na delo v povprečju 44 minut. Povprečna razdalja na prebivalca, ki se je odpravil na pot zaradi dela, je znašala 32 km, glavno prevozno sredstvo pa je bil osebni avto. Vsi tisti, ki so v času epidemije čakali na delo ali pa so delali od doma, so torej na račun prevoza na delo prihranili na dan povprečno tri četrt ure. Za nekatere delovno aktivne pa to ni bilo nič novega: 6,9 % delovno aktivnih je v letu 2019 delo običajno opravljalo doma, 10,9 % pa včasih.  

Kako zadovoljni smo bili pred epidemijo covida-19? 

Prebivalci Slovenije smo bili v letu 2019 na splošno kar zadovoljni s svojim življenjem in zdravjem. Povprečna samoocena zadovoljstva z življenjem je znašala 7,5 (na lestvici od 0 do 10), kar je največ, odkar merimo ta kazalnik (tj. od leta 2012). Svoje splošno zdravstveno stanje je večina prebivalcev Slovenije, starih 16 ali več, ocenila kot zelo dobro ali dobro (22 % oz. 45 %). 

Podatki kažejo, da zdravstveno stanje oseb pomembno vpliva na stopnjo njihovega splošnega zadovoljstva z življenjem. Tisti prebivalci Slovenije, ki so v 2019 menili, da je njihovo zdravstveno stanje zelo dobro, so zadovoljstvo z življenjem ocenili v povprečju z oceno 8,5 .