Švedska je med pandemijo ravnala dobro, le ukrepe bi morala sprejemati hitreje

Švedska je na začetku pandemije veljala za izjemo med državami, saj ni bilo zaprtja države, namesto tega je vlada izdala priporočila o delu od doma, vzdrževanju medosebne razdalje in potrebni higieni.

"V primerjavi s preostalo Evropo je Švedska pandemijo prestala razmeroma dobro in je med državami z najnižjo presežno umrljivostjo v obdobju 2020–2021," je komisija zapisala v svojem končnem poročilu. Dodala je, da je osredotočanje na nasvete in priporočila, ki naj bi jih ljudje prostovoljno upoštevali, pomenilo, da so državljani ohranili več osebne svobode kot v mnogih drugih državah.

Je pa komisija kritizirala pomanjkanje strožjih ukrepov februarja in marca 2020. Ugotovljeno je bilo namreč, da je bila med prvim valom na Švedskem stopnja umrljivosti med najvišjimi v Evropi. "Sprejeti bi bilo treba zgodnejše in dodatne ukrepe, s katerimi bi poskušali upočasniti prenos virusa v skupnosti," je navedeno v poročilu.

Komisija se je strinjala z odločitvijo vlade, da med prvim valom niso zapirali šol, je pa menila, da bi morali prej kot konec marca 2020 znižati omejitev za javna zbiranja na 50 oseb in zapreti prostore, v katerih se zbirajo ljudje, kot so nakupovalna središča, restavracije, prostori športnih prireditev itd.

Komisija je tudi navedla, da bi morala vlada kljub veliki stopnji avtonomije agencije za javno zdravje prevzeti krizno upravljanje pandemije. Vlada je bila preveč odvisna od ocen, ki jih pripravlja agencija.

V poznejših fazah pandemije je Švedska sčasoma uvedla strožje ukrepe, vključno s prepovedjo obiskov v domovih za starejše, zgodnejšim zapiranjem barov in restavracij ter preverjanjem potrdil o cepljenju za vstop na prireditve v zaprtih prostorih.

Švedska je z več kot 17.000 smrtnimi žrtvami doslej nekoliko boljša od evropskega povprečja, vendar je stopnja umrljivosti na prebivalca vseeno veliko višja kot v sosednjih Norveški, Finski in Danski. Država je 9. februarja odpravila vse omejitve v zvezi s covidom-19.