Svet presegel grenak mejnik: resnica o ranljivih in kaj smo se do zdaj naučili

Pandemija novega koronavirusa je po svetu do zdaj terjala že več kot milijon smrti, kažejo podatki ameriške univerze Johnsa Hopkinsa. Grenak mejnik, pot do njega pa je bila tlakovana s postopnim razgaljanjem vseh problematik zdravstvenega sistema (tako doma kot po svetu), težav socialnega varstva in tudi bede, v kateri so se znašle države, kjer je sodobna medicina še svetlobna leta stran.

A obupna prizadevanja za reševanje življenj so prinesla tudi vsaj eno pozitivno stvar – znanstveniki so se dokopali do spoznanj, ki prispevajo k boljšemu razumevanju in zdravljenju bolezni, zaradi česar bodo milijoni drugih morda preživeli.

71-letni Ming Vang se je z novim koronavirusom okužil na križarjenju. Z ženo sta se potovanja z ladjo iz Avstralije udeležila po desetletjih vodenja družinske restavracije v mestu Papillion. 74 dni je preživel v bolnišnici, a bolezen je bila prehuda – junija je umrl. Zdravniki so skoraj tri mesece mrzlično preizkušali različne eksperimentalne pristope, vključno z vključitvijo pacienta v študijo in testiranjem poskusnega protivirusnega zdravila, ki se je na koncu celo pokazalo za obetavno.

"Bilo je samo: 'Da, gremo.' Vsemu, kar so želeli poizkusiti, smo rekli: 'Da, naredite to,'" je za Los Angeles Times dejala Vangova hči Anne Peterson. "Dali bi vse, da bi ga dobili nazaj, a če bo to, kar smo skupaj z njim preživljali, pomagalo ljudem, ki bodo zboleli, je to to, kar bi si želeli," je dodala.

In pozitivni rezultati se počasi že kažejo. Čeprav je jeseni po svetu pričakovati povečanje števila smrtnih žrtev (tudi zaradi nedavnega vnovičnega širjenja okužb v ZDA in drugod), pa so tukaj prvi znaki, da se stopnja smrtnosti zmanjšuje, tudi okuženi okrevajo lažje in hitreje kot ljudje, ki so se okužili v prvih mesecih pandemije.

"Eden od razlogov za to, da nam gre bolje, je napredek," pravi Francis Collins, direktor ameriškega nacionalnega inštituta za javno zdravje. Številna zdravila so se izkazala za koristna in tudi zdravniki vedo več o tem, kako skrbeti za najbolj bolne paciente v bolnišnicah, dodaja. Kot pravi, bi trenutno fazo, v kateri sta tako stroka kot človeštvo na področju covida-19, lahko slikovito poimenovali "vihrava adolescenca – nismo več dojenčki, a tudi še povsem odrasli ne". "Učimo se še, katero zdravljenje in načini delujejo," še pravi Collins.

Več kot milijon smrtnih primerov, ki jih gre v obdobju devetih mesecev pripisati novemu koronavirusu, je tako precej več kot 690.000 smrti zaradi aidsa ali 400.000 zaradi malarije v letu 2019. Število smrti zaradi tuberkuloze v preteklem letu sicer ocenjujejo na okoli 1,5 milijona. Skoraj polovica vseh smrtnih žrtev covida-19 je iz Združenih držav Amerike, Brazilije in Indije. V številnih regijah, tudi v Evropi, medtem število okužb z novim koronavirusom hitro narašča.

Vpliv, blaginja in moč tudi najbogatejših držav sveta niso zaščitili pred silovito grožnjo virusa. Z več kot sedmimi milijoni okuženih in več kot 200.000 smrtnimi primeri zaradi covida-19 so se ZDA tako prebile na neslavno prvo mesto med državami, ki jih je najhuje 'udaril' novi virus. To po mnenju ameriškega vodilnega epidemiologa Anthonyja Faucija kaže predvsem na "pomanjkanje uspeha pri obvladovanju tega izbruha".

"Več kot 40 odstotkov odraslih Američanov je zaradi predhodnih težav z visokim krvnim tlakom in drugih bolezenskih stanj ogroženih, da okužba z virusom pri njih povzroči težjo obliko bolezni," je ta mesec specialist za nalezljive bolezni tako dejal na predavanju študentom medicine na Harvardu. Kot je še dodal, resno ogrožena tako ni le starejša populacija v domovih za ostarele. "Ne umirajo samo starejši," je poudaril Fauci.

Z njim se strinja tudi Jesse Goodman, nekdanji vodilni znanstvenik ameriške uprave za prehrano in zdravila, zdaj profesor na univerzi Georgetown. "Nihče naj pri tem zmotno ne misli, da ni v nevarnosti – zgolj zato, ker morda osebno ne pozna nikogar, ki je umrl, ali bil iz prve roke priča temu, kaj lahko naredi virus," svari.

"Čeprav število primerov okužb narašča, pa se zdi, da število smrti upada," pa navaja Cyrus Shahpar, nekdanji znanstvenik ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni, ki zdaj deluje v neprofitni organizaciji Resolve to Save Lives.

Dejstvo je, da resnične narave virusa in stopnje smrtnosti (glede na okužbe) še ne poznamo. Strokovnjaki namreč še ne vedo povsem točno, kolikšno je dejansko število do zdaj okuženih – veliko jih je okužbo prebolelo brez kakršnihkoli simptomov. Prav tako se pogosto poroča zgolj o absolutnem številu umrlih (na določen datum), ne glede na število pozitivnih, opravljenih testiranjih, odstotno glede na številčnost populacije ... Primerjava med državami je zato težavna, tudi zaradi razlik v načinu testiranja. Še en pomemben segment je splošna ranljivost populacije, ki odraža (tudi) zmogljivosti zdravstvenega sistema v določeni državi, pa tudi kopico drugih dejavnikov, ki vplivajo tako na širjenje okužbe kot umrljivost. Sledenje podatkom, povezanih z novim koronavirusom, posploševanje in analiziranje je na globalni ravni tako izjemno težko, saj s seboj prinaša številna (statistična) tveganja. A vendarle gre prepoznati nekatere trende.

"Kumulativa smrtnih primerov (stopnja smrtnosti, op. p.) je bila za mesec april v ZDA tako petodstotna. Zdaj smo približno na treh odstotkih," je dejal Shahpar.

Tudi v Angliji so raziskovalci poročali, da je število smrtnih primerov od vrhunca pandemija aprila občutno upadlo. Stopnja smrtnosti je bila avgusta okoli 1,5-odstotna, medtem ko se je še šest tednov prej gibala okoli šestih odstotkov. Eden od razlogov za to je tudi spreminjanje strukture okuženih: danes je okuženih več mladih, pri katerih je tveganje za infekcijo, ki bi vodila v smrt, precej manjše, kot pri starejših, poroča Los Angeles Times.

Pomembno vlogo igra tudi več opravljenih testiranj. "Ker se odkrije več ljudi, ki so okuženi, a z blagimi simptomi ali povsem brez njih, to poveča število znanih okužb in zmanjša delež smrtnih primerov," razlaga Shahpar.

Jasno je, da tudi zdravljenje vpliva na odstotek preživelih, poudarjajo številni zdravniki. In tudi ljudje, ki so umrli zaradi covida-19, zlasti tisti, ki so sodelovali v znanstvenih študijah, so na nek način pripomogli k spoznanjem stroke, katera zdravila delujejo in katera ne.

Zdaj je tako na primer znano, da deksametazon in podobni steroidi izboljšujejo preživetvene možnosti, kadar se uporabljajo pri hospitaliziranih bolnikih, ki so priključeni na respirator oziroma potrebujejo dodaten kisik. Hkrati pa medicinska stroka zdaj ve, da bi apliciranje omenjenih zdravil manj bolnim pacientom lahko celo škodilo.

Protivirusno zdravilo remdesivir lahko na primer pospeši okrevanje hudo bolnih, bolnišnično zdravje pa pri njih v povprečju skrajša za štiri dni. Poročali naj bi tudi, da pomagata dve protivnetni zdravili – eno od teh v kombinaciji z remdesivirjem. Pri preizkušanju slednjega je pomagal tudi Ming Vang, rezultati teh študij pa še niso bili javno objavljeni.

Kot zdravilo oziroma podporno terapijo se še vedno šteje krvno plazmo rekonvalescentov (bolnikov, ki so preboleli oziroma prebolevajo covid-19). Za zdravljenje uporabljajo kri, bogato s protitelesi. Do zdaj sicer še ni bilo izvedene nobene dovolj široke, kakovostne znanstvene študije, ki bi lahko z dovolj visoko stopnjo gotovosti potrdila, da tovrstno zdravljenje deluje.

Vrednost zelo strogih znanstvenih študij preizkušanja zdravil je postala jasna, je dejal Goodman. "Zagotovo vidimo, kaj se zgodi, ko se neko zdravilo uporablja široko, brez zadostnih predhodnih raziskav, kot je bilo v primeru hidroksiklorokina," poudarja. "S tem se je namreč veliko ljudi izpostavilo potencialno strupenim snovem, hkrati pa zavrlo iskanje učinkovitih."

Poleg učinkovanja zdravil pa po mnenju direktorja ameriškega nacionalnega inštituta za bolezni srca, pljuč in krvna obolenja Garyja Gibbonsa na izboljševanje stopnje umrljivosti s časom vpliva tudi boljša in bolj prilagojena zdravniška oskrba obolelih. "Zdravniki so zdaj bolj spretni v skrbi za te zelo bolne bolnike," razlaga Gibbons. Kot dodaja, zdravniki v bolnišnicah zdaj denimo vedo več o načinih zdravljenja brez uporabe respiratorjev in ventilatorjev, pri določenih bolnikih lahko težave z dihanjem na primer omilijo tako, da jih obrnejo na trebuh.

"Naučili smo se, kako oziroma v kakšen položaj namestiti bolnike, kako uporabljati kisik, kako ravnati s tekočinami," je na spletnem seminarju, ki sta ga organizirala ameriški urad za javno zdravje in ameriška nacionalna medicinska akademija, dejala Judith Currier, zdravnica in predavateljica na UCLA. Bolnišnice so po njenih besedah prav tako povečale zmogljivosti in zaloge opreme.

Najboljši oziroma najučinkovitejši način, da se izognemo tej zelo resni (in pogosto tudi smrtonosni) bolezni, je tako torej preprosto izogibanje okužbi z virusom. In izkušnje kažejo, da že zelo preprosti ukrepi, ki jih zagovarjajo in svetujejo javne zdravstvene institucije, delujejo.

"Preventiva je trenutno najpomembnejši korak, medtem ko še čakamo na cepivo in hkrati izboljšujemo možnosti zdravljenja," poudarja Goodman.

"Nošenje zaščitne maske, umivanje rok, najmanj meter in pol medosebne razdalje in razkuževanje površin imajo očitno pozitiven učinek pri omejevanju širjenja virusa," pa se strinja tudi Fauci. "Če se bo več ljudi držalo zdravorazumskih ukrepov, kot je zapiranje lokalov, bi morali izboljšati našo sposobnost obvladovanja tega in preprečiti več smrti," pa je dejal Shahpar. Kot še dodaja, pa verjame, da bomo le tako do naslednjega milijona potrebovali precej dlje.

O več kot milijonu umrlih za covidom-19 tako poročajo skoraj deset mesecev po tem, ko se je novi koronavirus prvič pojavil v kitajskem Vuhanu. Od takrat se je virus razširil v 188 držav, potrdili so že več kot 32 milijonov okužb, po navedbah strokovnjakov pa je okuženih še veliko več ljudi. Karantene in drugi ukrepi za zajezitev širjenja pandemije so številna gospodarstva pahnili v recesijo.

Medtem se nadaljujejo prizadevanja za razvoj cepiva proti novemu koronavirusu. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je sicer opozorila, da bi covid-19 lahko zahteval dva milijona življenj, preden bo cepivo dostopno širšemu krogu ljudi.