Svet v maskah: kako je pandemija zaznamovala leto 2020?

9. januarja 2020 so na Kitajskem potrdili izbruh skrivnostne oblike pljučnice, za katero je zbolelo okoli 60 ljudi. Kot so sporočili, bi bolezen lahko povzročila nova vrsta koronavirusa, ki izhaja iz iste skupine kot respiratorni virus sars.

30. januarja je svetovna zdravstvena organizacija (WHO) zaradi širjenja novega koronavirusa razglasila izredne zdravstvene razmere po svetu. Ob tem je WHO države pozval h koordinaciji ukrepov v skladu z njihovimi smernicami.

Umrl je 34-letni kitajski zdravnik Li Wenliang, ki je prvi opozarjal na smrtonosni virus v mestu Vuhan in so ga oblasti sprva hotele utišati.

 14. februarja so v Evropi potrdili prvo smrtno žrtev zaradi novega koronavirusa. Umrl je 80-letni kitajski turist. 

21. februarja je na severu Italije začelo naraščati število okužb s koronavirusom, območje je postalo glavno žarišče virusa v Evropi. 

22. februarja je italijanska vlada odredila izolacijo enajstih mest v deželah Lombardija in Benečija.

11. marca 2020 je izbruh novega koronavirusa v svetu je dosegel razsežnosti pandemije, je sporočil generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus.

V Sloveniji so prvi primer okužbe z novim koronavirusom odkrili 4. marca. Okuženi je že bolan prišel iz Maroka preko Italije v Slovenijo. Vlada je prepovedala obiske v domovih za starejše (DSO) in bolnišnicah; 10. marca so prepovedali prireditve z več kot sto ljudmi, 11. marca pa se je na meji z Italijo začel izvajati nadzor, vstop je bil omejen.

Slovenija je razglasila epidemijo covida-19, število okuženih se je povzpelo na skoraj sto. Vodenje strokovne skupine, ki zagotavlja podporo vladnemu kriznemu štabu za zajezitev in obvladovanje epidemije, je prevzela infektologinja Bojana Beović. 

S 16. marca se je zaustavilo javno življenje v Sloveniji,  zaprli so vse vzgojno-izobraževalne enote in nenujne prodajalne, z izjemo trgovin z živili, lekarn, bencinskih servisov, bank, pošt in trafik. Ukinjen je bil javni prevoz, bolnišnice so opravljale le storitve s stopnjo nujno ali zelo hitro, z izjemo onkologije in obravnave nosečnic. 

20. marca je začela veljati prepoved zbiranja in gibanja na javnih površinah z nekaterimi izjemami. Slovenija je organizirala humanitarne konvoje potnikov in tovornih vozil, ki so obtičali na ozemlju Slovenije. Zunanje ministrstvo je v več akcijah spomladi v domovino vrnilo več kot 800 državljanov, ki so zaradi ukrepov za omejevanje širjenja koronavirusa ostali v tujini. 

Vrstila so se opozorila o pomanjkanju zaščitne opreme; prve večje pošiljke so začele prihajati po 18. marcu, organizirala se je tudi domača proizvodnja mask. Kmalu so razkrili pričevanja in dokumente o vmešavanju predstavnikov ministrstva za gospodarstvo v posel za dobavo mask in ventilatorjev za umetno predihavanje ter poskuse političnih in drugih vplivanj na dobave zaščitne opreme.  Ključni del je razkril vodja splošne službe na ZBR Ivan Gale.

Leto 2020 je zagotovo leto, ki so ga zaznamovali  prizori požrtvovalnih zdravstvenih delavcev v zaščitni opremi. 

Učenci so se velik del leta šolali od doma. Ko so bili v šolah, so morali upoštevati zaščitne ukrepe. 

Po Evropi in drugod po svetu so se zapirale tudi druge države.

Poleg številnih negativnih posledic je imelo takšno zapiranje ugodne vplive na naravo. V mesta se je namreč vrnilo življenje. V beneških kanalih, kjer običajno mrgoli turistov, je bila  voda znova čista, iz pristanišča Cagliari na Sardiniji pa so poročali o delfinih, ki so po dolgem času spet plavali ob obali. Podobno je bilo tudi v drugih mestih. 

V Sloveniji vlada sprejema številne ukrepe za zajezitev epidemije. Ti so sprožili tudi petkove proteste, ki so postali stalnica. Začeli so se na 'nogah', potem so se protestniki prestavili na kolesa, na koncu pa v avtomobile in avtobuse. 

Med ukrepi, s katerimi smo morali živeti v letu 2020, so omejitev stikov, prepoved prehajanja občinskih meja, zaprtje storitev, policijska ura ... 

S televizijskih ekranov so nam ukrepe in stanje vsakodnevno sporočali zdaj že znani obrazi. V času trajanja epidemije sta se zamenjala ministra za zdravje Aleš Šabeder in Tomaž Gantar, slednji je odstopil decembra. Nino Pirnat, ki smo si jo zapomnili po prvih tednih 'koronakrize', pa je nadomestil Milan Krek.  Že skoraj od samega začetka za obveščenost državljanov o najnovejših vladnih ukrepih skrbi vladni govorec Jelko Kacin. 

Poletje 2020 je bilo v znamenju turističnih bonov, ki so jih Slovenci množično koristili na slovenski Obali. 

Svet in Slovenijo je v drugem delu leta 2020 zajel drugi val epidemije. Več evropskih držav je zaradi drugega vala okužb z novim koronavirusom začelo sprejemati ukrepe za zajezitev hitrega širjenja, nekatere so uvedle tudi policijsko uro. V naslednjih tednih so države ukrepe še zaostrovale.

 V Evropi in Sloveniji smo v boju proti virusu pričeli tudi z množičnim testiranjem. 

Konec leta je s seboj prinesel tudi upanje. Dobili smo cepiva, ki pomenijo žarek upanja, da bomo v letu 2021 končno premagali novi koronavirus. Združeno kraljestvo je postalo prva država na svetu, ki je za splošno uporabo odobrila cepivo proti covidu-19 nemškega biotehnološkega podjetja BioNTech in ameriškega farmacevtskega velikana Pfizer. Cepljenje se je začelo 8. decembra. V Slovenijo je 26. decembra prispelo prvih 9750 odmerkov cepiva proti covidu-19 ameriškega Pfizerja in nemškega BioNTecha,  dan kasneje je steklo cepljenje oskrbovancev domov za starejše in zdravstvenih delavcev.

Od leta 2020 smo se Slovenci poslovili s praznimi ulicami.