'Takšno zgodbo smo že doživeli, zato opominjanja ne bo veliko'

Na vsa ta vprašanja so v oddaji 24UR ZVEČER odgovarjali notranji minister Aleš Hojs, koordinator za bolniške postelje za paciente s covid-19 pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta ter vodja vladne svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović. 

Glede navodil policistom Hojs pravi, da "je zadeva zelo podobna oziroma identična tisti, ki smo jo doživeli že spomladi". So pa tokrat vseeno olajšali situacijo za tiste, ki so jim določene storitve bližje ali na razpolago le v sosednji občini, dodaja minister. "Ljudje torej lahko prehajajo v prvo občino, ki storitev ali recimo trgovino – ima." Nadzor nad spoštovanjem odlokov bodo z "naključnimi kontrolami" izvajali policisti. "In glede na to, da smo takšno zgodbo že doživeli, ne bo veliko opominjanja," pravi minister. Kršitelje tako čakajo globe. 

Beovićeva je ocenila, da je omejevanje na občine smiselno, saj je epidemija pri nas v velikem razmahu. "Skrb vzbujajoč je predvsem velik delež pozitivnih med vsemi, ki se testirajo, da niti ne govorim o bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje, tudi na intenzivni terapiji, kjer jih je že več kot 80," pravi strokovnjakinja. "Pomembno je, da uvedemo vse ukrepe, ki bi lahko zamejili širjenje virusa," je poudarila. 

 Vseeno je v odloku tudi ogromno izjem, med njimi tudi tista o urejanju groba in tako na pokopališčih že lahko vidimo množice ljudi. Minister je dejal, da so se za izjemo odločili iz "pietete do tistih, ki želijo grob urediti". Da pa v izjemi jasno piše, da je tak prehod občinske meje dovoljen zgolj eni osebi, ki bo grob dejansko uredila in bo imela pri sebi tudi primerno dokazilo. 

Hojs je odgovoril tudi na dilemo, ali lahko lastnik hiše ali plovila na Hrvaškem poskrbi za to premoženje. Dejal je, da to sodi pod izjemo.

Spreminja se sicer nekoliko tudi predpis glede nošenja mask. "Uporabljati je treba zdravo pamet, ampak ker imajo nekateri radi vse zapisano, čeprav vsega seveda ne bomo mogli zapisati, velja, da se je mogoče ob razdalji vsaj tri metre sprehajati ali rekreirati brez maske," pravi Hojs. 

Na vprašanje, zakaj gledamo "eksplozijo virusa", je Beovićeva dejala, da gre za lastnost virusa, na katero so že dolgo opozarjali. "Ko se virus širi, je krivulja sprva položna, potem pa vse bolj navpična. In v tej fazi je epidemijo težko ustaviti. Seveda časa ne moremo obrniti nazaj in reči – saj smo vas takrat opozarjali, ampak takrat je bilo to slišati, kot da koga strašimo. Imamo pa še čas, da se res osredotočimo na ukrepe, da jih razumemo in da bomo v kakšnem mesecu število obolelih spravili na raven, ko jih bomo lahko v bolnišnicah dobro obravnavali – skupaj z vsemi ostalimi bolniki," pravi Beovićeva. 

Carotta je ob tem dejal, da morajo bolnišnice bolnikom s covid-19 nameniti petino postelj. Trenutno je na voljo 600 navadnih in slabih 100 intenzivnih postelj: "Pričakujemo, da bodo vse bolnišnice kvoto izpolnile do konca tedna in bomo imeli 1000 postelj, od tega 200 intenzivnih."

Beovičeva pravi, da lahko ta količina postelj ob trenutnih trendih in izračunih zadostuje za dober teden dni. "V tem času pričakujemo, da se bo epidemični val začel ustavljati. Če bo potrebnih več postelj, bo to pomenilo izjemno breme."

Gorenjska je sicer žarišče okužb in Carotta pravi, da je težava majhno število bolniških postelj. Ob tem je opozoril, da Gorenjska potrebuje novo bolnišnico. 

Kakšne ukrepe pa stroka sploh še lahko predlaga? "Možni so še bolj restriktivni ukrepi, ki si jih pa ne želimo," pravi Beovićeva. Trenutno bo pod drobnogledom javni prevoz. Obstaja pa tudi zelo ranljivo področje gospodarstva, zato je treba poskrbeti, da v delovnih obratih ne bo prevelikega širjenja virusa in s tem ustavljanja dejavnosti. 

Beovičeva je ljudi še pozvala, da se čim bolj zavedajo situacij, kjer lahko pride do širjenja virusa, in se jim izogibajo. 

Ko odgovorni kršijo lastna pravila, so težave

Da se je pravil težko držati, sicer te dni dokazujejo nekateri pristojni, tudi ministri. In to je težava. "Težava je, da s tem ne delujejo kredibilno. Pomembno je, da se ljudje, ki nam sporočajo, kakšna so pravila, teh pravil tudi držijo. V nasprotnem primeru ljudje tega ne jemljejo resno. Pri ljudeh pride do kognitivne disonance, dvojnih sporočil, ki jih ljudje težko razumejo," pravi psiholog Tristan Rigler, ki situacijo primerja s staršem kadilcem, ki otroku pridiga o škodljivosti kajenja. 

"Ko pa govorimo o ministrih in strokovnjakih, pa je to že princip vodenja. Zgodovina kaže, da smo ljudje vedno bolj sledili vodjem, ki so sami izvajali, kar so govorili," še pravi. Meni sicer, da je mogoče vtis pri ljudeh še popraviti. 

Riglerja sicer skrbi utrujenost ljudi v zvezi s situacijo in omejitvami, ki se hitro spreminjajo. "Skrb, da ne vemo, koliko časa bo to trajalo, je naporna. To je, kot da bi pod vodo zadrževali dih, pa ne veste, kdaj bo konec. Mislim pa, da nas lahko povezuje ideja, da smo v tem skupaj in da bomo zdržali."