Testi na koronavirus

Mnogi med vami ste v minulih tednih ali mesecih že bili testirani na novi koronavirus. Ali pa so bili testirani vaši otroci, sorodniki, sodelavci, prijatelji. O testih - o različnih vrstah testov - več v rubriki 24UR Inšpektor. Od jemanja brisa do laboratorija in rezultata. 

Molekularani testi ali testi verižne reakcije s polimerazo, krajše PCR-testi,  so najbolj zanesljivi in so bili doslej najpogostejši. V zadnjem času  je bilo v Sloveniji s tem testom testiranih tudi več kot 7000  ljudi na dan. Test se začne z odvzemom brisa iz nosno žrelnega prostora. Največ brisov vzamejo na Metelkovi, na vstopni točki Zdravstvenega doma Ljubljana. Kaj je pri jemanju brisa ključno, kako poteka odvzem in kakšna je pot brisa, se je na terenu prepričala novinarka Tina Kristan. Tatjana Lekšan, univerzitetna diplomirana medicinska sestra, ki dela na tej vstopni točki vse od začetka, pripoveduje, da je ljudi pogosto strah: "Kako globoko gremo s palčko, to jih je najbolj strah, ali bomo prišli do možganov, a bomo sinuse prebodli, ali bomo čip vstavili - tudi taka vprašanja imamo. Pomirimo jih. Nobenih čipov nimamo. Palčka je sterilno zapakirana, res pa je na koncu krtačka, in ta krtačka, če tako rečem, ko pride v stik z sluznico, malo zapeče." Tudi o tem, kdo so ljudje, ki jemljejo brise, kaj sicer delajo, kakšna je njihova izkušnja pri tem delu, kaj sporočajo ljudem, pacientom, kakšna je pot PCR-brisa in postopek v laboratoriju ... v Inšpektorju.

Kljub pomoči z vseh koncev je bilo v zadnjem času kadra na nekaterih vstopnih točkah, kjer jemljejo brise po Sloveniji, premalo, da bi lahko bris vsakomur, za katerega je osebni zdravnik presodil, da je to potrebno, vzeli v 24 urah. Nekateri so tako čakali tudi po teden dni. Tudi zato so se v začetku tedna, kot pove prof. dr. Bojana Beović, vodja strokovne skupine, začasno odločili, da bodo po novem s PCR-testi testirali manj ljudi, le tiste, pri katerih zaradi starosti ali pridruženih bolezni pričakujejo težji potek bolezni, in tiste, ki imajo stik z ranljivo populacijo ali imajo zaradi dela, ki ga opravljajo, veliko stikov. Ali vas bodo poslali na PCR-test ali ne, ostaja odločitev osebnega zdravnika.

Ker bo v prihodnje testiranja s PCR-testi manj, je vlada pred dnevi napovedala uvedbo hitrih antigenih testov.

Gre za teste, ki so hitrejši, rezultat dobijo v 15 minutah, tudi cenejši, a so manj zanesljivi kot prej omenjeni PCR-testi. Dr. Mateja Logar z Infekcijske klinike: "Pri PCR-testih dokazujemo delček virusnega genoma, pri antigenskih pa dokazujemo prisotnost antigena, ki je prisoten na virusni površini. Glavna razlika je v tem, da je PCR-test bolj specifičen, zazna res ta virus, ki ga določamo, in tudi ima boljšo občutljivost, se pravi zazna manjšo količino virusa." Hitre antigenske teste so v nekaterih slovenskih bolnišnicah, tudi na ljubljanskem kliničnem centru, že testirali, torej uporabljali vzporedno s PCR-testi. Potrjeno negativen hitri antigenski test je pri tistih bolnikih, za katere že zdravnik presodi, da je verjetnost z okužbo nizka, za bolnišnice zelo pomembna informacija. "Konkreten primer je recimo bolnik, ki pride po poškodbi na urgentni kirurški blog, ne more podajati ustrezno svoje anamneze, nimamo ustreznih podatkov o tem, da bi imel kakšen tvegan kontakt, v njegovi okolici ni bolnih, v tem primeru nam bo negativen test povedal to, da je verjetnost, da je bolnik okužen, zelo majhna in ga lahko umestimo v navadno sobo, ni ga treba izolirati. Enako pri internističnih bolnikih, ki prihajajo zaradi miokarnega infarkta, pa ima bolnik tudi vročino, nima pa drugih znakov, ki bi govorili v prid covida," razlaga dr. Logar.

Zdaj naj bi hitre antigenske teste začeli uporabljati tudi za testiranje tistih - čeprav so trenutno zdravi -, ki delajo z ranljivimi skupinami ali so zaradi svojega poklica v stiku z veliko ljudmi. "Na ta način bi našli vsaj nekatere pozitivne med ljudmi, ki so sicer brez znakov bolezni, hodijo v službo, vedno se pri tej bolezni bojimo tega zgodnjega izločanja virusa, preden človek zboli, če ga najdemo v tem obdobju, potem mislimo, da bi lahko, to kažejo tudi tuje raziskave, lahko zmanjšali breme bolezni. Predstavljajte si, da bi vse zaposlene v Kliničnem centru, ki delamo z bolniki, dvakrat na teden testirali, da se ujame tiste, ki bodo kmalu zboleli, že izločajo virus in so nevarni za druge," je rekla dr. Beović. Na vprašanje, kdo vse bo testiran s hitrimi antigenskimi testi, "samo tisti, ki ste jih ravnokar omenili ali tudi splošna populacija, ljudje, ki jih zdravniki zdaj ne bodo naročili na PCR-teste," je odgovorila. "O tem se še pogovarjamo, kakšen bo pristop, ampak prav gotovo je smiseln takšen usmerjen pristop, da testiramo tiste, pri katerih je ta informacija pomembna, torej ljudje, ki delajo z ranljivimi skupinami in imajo veliko stikov, recimo policija, in je pomembno, da se vedo, ali so sami okuženi ... Temu se lahko pridruži neko testiranje splošne populacije, ampak mislimo, da je testiranje ljudi, ki kar tako grejo na test, ne da bi ali da ne bi imeli kakršnekoli indikacije zaradi slabega počutja ali stika z bolnim, to prinese najmanj dobrobiti. Pomembno se je fokusirati na tiste probleme, kjer je veliko izbruhov ali pa gre za ljudi, ki lahko hudo zbolijo." Ključni problem hitrih antigenskih testov seveda je, da niso tako zanesljivi kot PCR-testi. O tej razliki tudi v 24UR Inšpektor. In o vseh opozorilih, kako naj se obnašamo, tudi če nismo napoteni na testiranje: vsi s simptomi, tudi če so videti zgolj kot blag prehlad, naj ostanejo doma, opozarja dr. Beović; naj ne hodijo v službo, trgovine ...

Ob tem pa seveda tudi tisti, ki nimamo nikakršnih simptomov, čisto vsi, upoštevajmo ukrepe za zajezitev epidemije - maske, fizična  distanca, razkuževanje rok in redno, čim pogostejše zračenje prostorov. Epidemijo bomo zamejili le, če se bodo odgovornosti svojega ravnanja zavedali vsi: mladi, starejši, delavci in tudi  - to je vsekakor treba poudariti - tudi delodajalci, šefi, odločevalci, politiki ... 

Nazaj k hitrim testom. Hitri antigenski testi sicer niso nič novega. Poznamo na primer hitre antigenske teste za ugotavljanje prisotnosti antigena bakterije legionela v vodi ali bakterije pnevmokok, zdaj pa številni raziskovalci in podjetja razvijajo in izboljšujejo hitre teste na koronavirus. "Konkurenca je zagotovo velika, da pa si niso vsi testi enaki, tako kot si niso na strani molekularne diagnostike, tako si tudi niso na strani hitrih antigenskih testov. Zato je treba biti previden," pojasnjuje dr. Viktorija Tomič, vodja  delovne skupine na ministrstvu za zdravje, sicer vodja Laboratorija za respiratorno mikrobiologijo na Kliniki Golnik. Poleg priporočil za uporabo hitrih antigenskih testov so pripravili tudi seznam najbolj primernih. Še vedno pa Slovenija pri dobavi testov - tako PCR kot hitrih antigenskih - in pripomočkov zanje še vedno ostaja v celoti odvisna od tujine. Tudi o tem v Inšpektorju.

Čeprav gre pri hitrih antigenskih testih za enostaven test, ga je treba znati pravilno narediti in interpretirati. Kar pa brez strokovnega znanja ne gre. "Tehnična izvedba naj bo v rokah ljudi, ki obvladajo laboratorijsko diagnostiko zato, ker se mi zavedamo, kaj vse bi pri tako enostavnih testih lahko šlo narobe," dodaja dr. Tomič. Ta test nikakor ni tako enostaven, da bi se lahko testirali doma kar sami ali pa da bi ga za testiranje svojih zaposlenih uporabljala podjetja. Tudi zato, ker je treba vedeti, kaj današnji negativni test pomeni. "V Ameriki se pogovarjajo o teh hitrih antigenskih testih, pritiskajo na proizvajalce, da bi našli način, da bi jih proizvajali v velikih količinah in da znižajo ceno na 1 do 5 dolarjev. Ker bi potem oni to prodajali v supermarketih. To je tako zelo dvorezen meč. Lahko rečemo: v redu, računajmo, da imamo 20 odstotkov populacije res vestne, zavedne, se bodo testirali, se bodo zavedali, da današnji negativen test nič ne pove o jutrišnjemu dnevu, in bodo zato, da lahko mirno in varno hodijo v službo, vsak dan naredili ta test. Ostali 80, 70, 60 odstotki bodo naredili en test in mislili, da so negativni in trosili virus naprej," opozarja dr. Tomič. 

Zato še eno opozorilo: ne kupujte testov na spletu, ne zanašajte se nanje. Kar lahko kupujemo na spletu, je vprašljive kvalitete, rezultati so lahko zavajajoči, pojasnjujejo strokovnjaki. Predvsem pa je večina testov, ki jih lahko kupite na spletu, testov, ki ne kažejo, ali imate virus, temveč ali imate protitelesa - torej ali ste virus v preteklosti že imeli. V Inšpektorju tudi o testih na protitelesa. Za kaj se uporabljajo ti in kdaj so pomembni ... Pa tudi o nekaterih drugih raziskavah - na Finskem denimo preizkušajo pse za prepoznavanje okužbe z novim koronavirusom ... po svetu se delajo različne raziskave v različne smeri ...

Prispevek si lahko v celoti ogledate na Voyu.