Peticije, širjenje strahu med učitelji: zakaj je testiranje pomembno?

Vrtci in osnovne šole jutri odpirajo vrata v regijah z boljšo epidemiološko sliko, še prej pa bodo torej na okužbo z novim koronavirusom testirali učitelje in vzgojitelje, ki bodo morali nato test ponoviti vsakih sedem dni. Testiranja se ni treba udeležiti tistim, ki so covid-19 že preboleli, od okužbe pa je minilo najmanj 21 dni ali največ tri mesece. 

Testiranja koordinirajo zdravstveni domovi, največ zaposlenih v vzgoji in izobraževanju bodo danes testirali na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, kjer jih pričakujejo okoli 3000.  

Testirajo že v zdravstvu in številnih podjetjih

V zvezi s testiranjem učiteljev in vzgojiteljev se sicer zadnje dni dviguje ogromno prahu, številni so nad tem, da bi morali na test, zgroženi, o čemer pričajo številne objave na družbenih omrežjih. 

Hitri testi lahko namreč po mnenju nekaterih, če so obvezni, pomenijo omejitev ustavne svoboščine o nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti. 

To sicer ni prvi takšen val pomislekov. Ta se je zgodil že novembra, ko se je začelo redno testiranje zdravstvenih delavcev, od takrat pa so se za ukrep rednega testiranja zaposlenih odločila tudi številna podjetja, kar je povzročilo, da so se s problematiko začeli ukvarjati tudi sindikati. 

Stališče pristojnega ministrstva sicer pravi, da mora v primeru nevarnosti za okužbo z virusom SARS-CoV-2 na delovnem mestu delodajalec zaščititi zdravje in varnost delavcev z revizijo svoje ocene tveganja in določiti preventivne ukrepe, pri čemer pa mora dati prednost kolektivnim ukrepom pred individualnimi. Ob tem naj upošteva tudi predpise za obvladovanje epidemije, ki za določene dejavnosti in delovne procese predvidevajo presejalne programe za zgodnje odkrivanje okužb in testiranje delavcev. Lahko pa se delodajalec za to odloči tudi na podlagi strokovnega priporočila svojega izvajalca medicine dela in strokovnega delavca za varnost pri delu.

Številni delodajalci so se, da bi poskrbeli za nemoten potek delovnega procesa ter varnost zaposlenih, na koncu odločili prav za to možnost testiranja, ki zdaj torej prihaja tudi na področje vzgoje in izobraževanja. 

Je testiranje učiteljev obvezno?

Testiranje ni obvezno. Kot obveznega ga ne določa zakon. So pa na direktoratu za javno zdravje pojasnili, da učitelji, ki se ne bodo testirali, ne bodo mogli v živo izvajati pouka. 

"Vrnitev v šole naj bo varna in trajna, zato ponovno pozivam zavode, naj pri svojem delu dosledno upoštevajo smernice ministrstva za zdravje in NIJZ," sicer pravi šolska ministrica Simona Kustec, ki upa, da bodo vsi vpleteni – od zaposlenih do staršev – storili vse, da se obvlada širjenje virusa, s tem pa omogoči normalen učni proces. 

A nezadovoljstvo nekaterih nad idejo testiranja naj bi bilo tako veliko, da se je konec tedna razširila novica, da učitelji množično zapuščajo sindikat, saj da so nezadovoljni, ker se zaradi testiranja vladi ni postavil po robu. 

Na koncu je glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj za STA zanikal, da bi prejeli kakšno izstopno izjavo zaradi obveznega testiranja. Spomnil je na stališče Sviza, da bi bilo boljše prostovoljno testiranje, ki bi temeljilo na zaupanju, da pa v sindikatu menijo, da je testiranje učiteljev na novi koronavirus smiselno, saj pomaga pri omejevanju širjenja virusa in večjem nadzoru nad epidemijo.

Premier začuden nad nekaterimi pomisleki, ki se širijo po spletu

Testiranja zaposlenih pred ponovnim delnim odprtjem šol se je včeraj na tiskovni konferenci dotaknil tudi premier Janez Janša, ki ne razume odpora. 

Povedal je, da je tudi sam že videl nekaj peticij in sporočil proti obveznemu testiranju, v katerih je med drugim zapisano, da redna testiranja poškodujejo nosno sluznico. "Vsi v vladi in kabinetu se že dolgo testiramo enkrat tedensko, pa nisem srečal nikogar s predrto nosnico. Tudi v številnih podjetjih, domovih za ostarele in bolnišnicah testiranje poteka že dolgo časa," je poudaril premier, ki sicer pravi, da po njegovih informacijah večina učiteljev ve, da je v njihovem interesu, da se virus ne širi. "To je skrajno neresno in takšni ljudje učijo naše otroke," pa se je obregnil ob tiste, ki širijo teorije zarote, ter poudaril, da se z nespoštovanjem ukrepov samo odlaga vrnitev v normalno življenje. 

Paličica poškoduje nos, prodre v možgane?

Zadnje dni je na družbenih omrežjih ponovno oživela tudi teorija, da test predre hemato-encefalno pregrado in povzroči okužbo možganov. 

Dr. Morgan Katz z univerze Johns Hopkins pojasnjuje, da gre za hudo napako v razumevanju poteka testa: "Palčka bi morala skozi plasti mišic in vezivnih vlaken pa tudi skozi dno lobanje, ki je trda kost, da bi prišla do krvno-možganske pregrade."

Drži sicer, da test ni izjemno prijetno doživetje. Medtem ko ene le nekoliko požgečka, drugi poročajo o bolečini, nekaterim se ulijejo solze. Koliko bo odvzem neprijeten, je odvisno od vsakega posameznika – od njegovega praga bolečine ter od tega, kako občutljivo nosno sluznico ima. Seveda pa je pomembno tudi, da svoje delo obvlada oseba, ki jemlje bris. 

In zakaj bris jemljejo tako globoko? V območju, imenovanem nasofarings, je največja količina virusov. Strokovnjaki poudarjajo – večkratno testiranje ni nevarno. 

Ne 100-odstotno zanesljivi testi, ki pa imajo svojo vlogo 

Dodaten vir nezadovoljstva pa je vprašanje – zakaj se sploh testirati s hitrimi testi, ki niso povsem zanesljivi, ki ne zaznavajo asimptomatskih okuženih ... 

Vse to drži, a v boju proti novemu koronavirusu 100-odstotno zanesljive metode nimamo. Cilj vseh metod pa je čim bolj prekiniti verigo širjenja bolezni. Vloga hitrih testov pri tem je presejalna, priporočajo jih predvsem za uporabo pri ljudeh, ki imajo veliko različnih stikov, torej zlasti v šolah in podjetjih. Vseeno pa lahko denimo zaznajo okoli polovico asimptomatskih okuženih, ki se na PCR-test seveda nikoli ne bi odpravili – ker pač nimajo simptomov. Hitri testi v boju z virusom torej imajo svojo vlogo, ki postaja še pomembnejša ob grožnji angleškega seva novega koronavirusa, ki se širi še hitreje. 

Kdaj na test?

Kljub vrsti pomislekov pa naj bi se na test vseeno odpravila večina učiteljev in vzgojiteljev. Danes zaradi testiranja ni pouka, a kako bo v bodoče?

Šolniki v nedeljo na test ne bi hodili. Vseh v ponedeljek, ko bo ta običajen šolski dan, ne bo možno testirati. "Njim bi se bilo najboljše testirati po šoli, se pravi med 12. in 14. uro. Pogovori, če bo testiranje obstajalo naprej, bodo seveda potekali, ampak da bi se enkrat tedensko vse testiralo, ne pride v poštev," je včeraj za 24UR dejal Jože Prestor, vodja zdravstvene nege Zdravstvenega doma Kranj. Vse skupaj bo torej še naprej povzročalo tudi organizacijski izziv. 

Odprtih pa ostaja tudi še kar nekaj vprašanj v zvezi z vračanjem v šole, ko bodo na vrsti starejši otroci, dijaki in študenti. Številni učitelji namreč v tem primeru želijo, da se testira tudi slednje, saj ne želijo, da je ogroženo njihovo zdravje. Pri odpiranju smučišč so pristojni mejo testiranja postavili pri 12. let. Številni zato pričakujejo, da bodo podobno ravnali tudi, ko bo šlo za vračanje starejših otrok in mladostnikov v šole.