Zaradi koronavirusa v ZDA v enem dnevu umrlo skoraj 4.600 ljudi

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v intervjuju za Financial Times dejal, da sta gospodarska in zdravstvena kriza, ki ju je sprožila pandemija koronavirusa, trenutek resnice za Evropsko unijo. "Napočil je trenutek resnice, ki bo odločil, ali je EU politični projekt ali le tržni projekt. Jaz mislim, da je politični projekt," je poudaril Macron. "Potrebujemo finančne transferje in solidarnost, samo tako bo Evropa obstala," je dodal. Pri načinu ravnanja v krizi imajo po njegovem mnenju še posebej veliko odgovornost bogatejše članice unije.

'Ne smeš opustiti svojega DNK zaradi zdravstvene krize'

Če v Evropi ne bo solidarnosti, bodo po mnenju francoskega predsednika v Italiji, Španiji, morda tudi Franciji in drugod prišli na oblast populisti, ki trdijo, da EU ljudi ne ščiti v krizah. Podprl je načrt za EU, po katerem bi unija vzpostavila izredni investicijski sklad, vreden več sto milijard evrov. Pozval je tudi k takojšnjemu moratoriju na plačevanje dolgov, da bi tako pomagali Afriki. Opozoril pa je, da bosta EU in območje evra ogrožena, če bogatejše članice, še posebej Nemčija in Nizozemska, ne bodo podprle ukrepov za pomoč državam Južne Evrope.

Posvaril je tudi, da bi opuščanje demokratičnih svoboščin ogrozilo zahodne demokracije. "Ne smeš opustiti svojega DNK zaradi zdravstvene krize," je bil oster.

'Naivno je domnevati, da se je Kitajska bolje spopadla s krizo' 

Kritičen je bil tudi do Kitajske in dejal, da je "naivno" domnevati, da se je Kitajska bolje spopadla s krizo, ter dodal, da so se očitno "zgodile stvari, za katere ne vemo". 

Pandemija bo spremenila kapitalizem 

Francoski predsednik je prepričan, da bo kriza zaradi pandemije spremenila kapitalizem in naravo globalizacije. Kaj se bo zgodilo, si ni upal napovedati. "Vsi se lotevamo nečesa nepredstavljivega," je poudaril in dodal, da moramo nujno izumiti nekaj novega, ker je to naša edina možnost.

Liberalni evropski voditelj je izrazil upanje, da bo pandemija povezala države, da bodo pomagale najšibkejšim prebroditi krizo. Ni pa izključil niti možnosti, da se bo zgodilo nasprotno, da bodo zaprte meje, motnje v gospodarstvu ter izguba zaupanja v demokracijo okrepile avtoritarne voditelje in populiste, ki skušajo izkoristiti krizo sebi v prid.

'Ko bomo izšli iz te krize, ljudje ne bodo več hoteli dihati umazanega zraka'

Je pa tudi namignil, da bo treba ukrepati v boju proti podnebnim spremembam. Kot je dejal, ljudje ugotavljajo, da če so lahko naredili doslej nepredstavljive stvari, da bi ustavili pandemijo, bi lahko to naredili tudi za zaustavitev katastrofalnih podnebnih sprememb. "Ko bomo izšli iz te krize, ljudje ne bodo več hoteli dihati umazanega zraka," je poudaril.

Kitajska zanika očitke o prikrivanju podatkov

Kitajske oblasti so sicer danes zanikale očitke o prikrivanju podatkov o razsežnosti epidemije koronavirusa. Vuhan, kjer je konec decembra izbruhnil novi koronavirus, je danes sicer presenetljivo popravil število smrtnih žrtev in ga zvišal za približno 50 odstotkov. V zadnjem dnevu so namreč dodali še 1290 smrtnih žrtev covida-19, skupno se je število mrtvih v Vuhanu povzpelo na 3869, na državni ravni pa na 4632.

Oblasti so pojasnile, da so pri številnih smrtnih žrtvah narobe zaznali vzrok smrti ali pa so jih popolnoma spregledali pri sprejemu. Kot razloge navajajo, da so ljudje umrli na svojih domovih, zaradi prenapolnjenih bolnišnic in preobremenjenih zdravstvenih delavcev pa so se zgodile napake pri izpolnjevanju poročil. Ker nekatere ustanove niso bile vključene v informacijsko mrežo ali niso poročale o razmerah, zdaj oblasti pregledujejo vse podatke in skušajo dobiti celostno sliko. Novi podatki potrjujejo domneve, da v kitajsko statistiko niso zaobjeti vsi primeri.

V četrtek je bila do Kitajske kritična tudi Velika Britanija, ki je pozvala Peking, naj odgovori na zahtevna vprašanja o izvoru virusa in o tem, zakaj ga niso ustavili prej. Ameriški predsednik Donald Trump pa že nekaj časa obtožuje Kitajsko, da je prikazovala premajhen obseg epidemije."Nujno je, da se vse države združijo v boju proti pandemiji in zmagajo v vojni," je danes na novinarski konferenci v odziv na kritike več svetovnih voditeljev dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Zhao Lijian. 

V Italiji znova več smrtnih žrtev covida-19 v enem dnevu 

V Italiji so v zadnjih 24 urah zabeležili 575 novih smrti zaradi koronavirusne bolezni-19, kar je 50 več kot v četrtek. Skupno je v Italiji od 20. februarja, ko je v državi izbruhnila epidemija novega koronavirusa, umrlo 22.745 ljudi, je danes sporočila italijanska civilna zaščita. 

Z novim koronavirusom je okuženih 106.962 ljudi, kar je 355 oseb več kot v četrtek. V italijanskih bolnišnicah je zaradi covida-19 25.786 bolnikov, od tega 2812 na intenzivni negi. V domači izolaciji je 78.364 oseb, kar je 73 odstotkov vseh, pri katerih so potrdil okužbo z novim koronavirusom, povzema avstrijska tiskovna agencija APA. Ozdravelo je doslej 42.727 ljudi. V enem samem dnevu so doslej vzeli rekordnih 65.705 brisov.

V Lombardiji, ki je žarišče epidemije, so v zadnjih 24 urah zabeležili 243 novih smrtnih primerov, skupno 11.851. V bolnišnicah je 10.627 bolnikov s covidom-19, od tega 971 na intenzivni negi.

Španija spremenila metodologijo štetja smrtnih žrtev

V Španiji je zaradi covida-19 doslej umrlo 19.478 ljudi, je danes sporočilo ministrstvo za zdravje. V zadnjih 24 urah je umrlo 585 ljudi. Ob tem so izpostavili, da podatka ni mogoče primerjati s prejšnjimi dnevnimi podatki, ker so spremenili metodologijo, da bi poenotili statistične podatke regij.

Iz 17 avtonomnih regij morajo tako posredovati samo podatke o tistih mrtvih, pri katerih so potrdili okužbo z novim koronavirusom. S tovrstnim zbiranjem podatkov niso zadovoljni v več regijah, še posebej v najbolj prizadetih Madridu in Kataloniji, kjer so minuli teden izpostavili, da v statistiko ni vključenih več tisoč mrtvih s simptomi covida-19, ki pa jim okužbe niso potrdili.

Ob pravoslavni veliki noči v Srbiji in Severni Makedoniji več kot 80-urna policijska ura

V Srbiji je danes ob 17. uri začela veljati najdaljša policijska ura od uvedbe izrednih razmer zaradi epidemije novega koronavirusa 15. marca. Zaradi praznikov ob pravoslavni veliki noči bo ob popolni prepovedi gibanja na prostem veljala skupno 84 ur, do torka do 5. ure. Doslej je nekaj vikendov policijska ura v Srbiji trajala od petka od 17. do ponedeljka do 5. ure. Ob delavnikih velja med 17. in 5. uro.

Do danes so v Srbiji potrdili skupno 5690 primerov okužbe z novim koronavirusom, nazadnje 372. Umrlo je še sedem bolnikov, skupno 110. Večina od 7,1 milijona prebivalcev Srbije je pravoslavnih vernikov. Zaradi kršenja ukrepov so doslej kaznovali okoli 2600 ljudi, denarnih kazni so izrekli za skupno več kot 1,1 milijona evrov.

Tudi v večinsko pravoslavni Severni Makedoniji je v okviru ukrepov za zajezitev novega koronavirusa danes ob 16. uri začela veljati policijska ura, ki bo najdaljša doslej, saj bo zaradi velikonočnih praznikov namesto do ponedeljka zjutraj veljala do torka do 5. ure, skupno 85 ur. Policija bo v tem času okrepila nadzor okoli verskih objektov. Od četrtka popoldne do torka velja tudi prepoved gibanja v parkih, gozdovih in na rekreacijskih površinah, saj želijo preprečiti druženje ob praznikih.

Trump odpiranje ameriškega gospodarstva razdelil v tri faze

ZDA so danes zabeležile največ smrtnih žrtev koronavirusa, saj je v zadnjih 24 urah umrlo 4591 ljudi. ZDA imajo tudi najvišje število okuženih, potrjenih primerov je 672.200. Umrlo je že več kot 33.000 ljudi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek na novinarski konferenci predstavil smernice svoje vlade za postopno odpiranje ameriškega gospodarstva in odpravljanje ukrepov družbenega distanciranja, sprejetih zaradi pandemije koronavirusne bolezni 19. Guvernerje zveznih držav je obvestil, da so odločitve v njihovih rokah.

Smernice predvidevajo tri faze odpiranja. Prva faza predvideva nadaljevanje družbenega distanciranja in združevanje največ deset oseb naenkrat ter odsvetovanje potovanj, ki niso nujna. Druga faza je družbeno distanciranje, kjer je možno in potrebno ter ne več kot 50 ljudi skupaj, potovanja pa niso več odsvetovana. Tretja faza pa naj bi bila vrnitev v normalo z osredotočanjem na identifikacijo novih okužb in izolacijo.

Preden se te faze lahko začnejo, morajo države ali regije izpolniti določene kriterije, kot sta nazadovanje novih okužb najmanj 14 dni in obsežno testiranje. V prvi fazi bi morali ranljivi posamezniki še naprej ostati doma. Drugi pa lahko gredo ven, vendar ne sme biti na kupu več kot deset oseb. V prvi fazi bi morali ostati bari in restavracije zaprti, gledališča, športni objekti in cerkve pa se lahko odprejo pod striktnimi pravili družbenega distanciranja.

Kakšna bodo ta pravila, ostaja v rokah guvernerjev, ki so sami sprejeli ukrepe za družbeno distanciranje, kot je zapiranje šol, restavracij in podjetij, ki niso nujna za boj proti koronavirusu. Malce zmede je Trump povzročil na začetku tedna, ko je dejal, da je on tisti, ki bo odločal, kdaj se bo spet kaj odprlo, vendar je to trajalo le en dan, nato je povedal, da je odločitev v rokah guvernerjev.

Ti že sami oblikujejo regionalne povezave za usklajen pristop k odpiranju gospodarstva, in zvezi sedmih severovzhodnih držav ter treh zahodnih držav se je v četrtek pridružila še zveza sedmih držav srednjega zahoda ZDA. Guvernerji s Trumpovimi smernicami nimajo težav, saj ne spreminjajo ničesar in odločitve so v njihovih rokah.

Trump je v četrtek dejal, da spet začenjajo življenje, da se začenja preporod ameriškega gospodarstva, ampak jasno je, da bo vrnitev v normalo veliko počasnejša. Trumpova znanstvenika Deborah Birx in Anthony Fauci sta takoj opozorila, da bo šlo za "novo normalo", in nista pritrdila predsednikovi trditvi, da se bodo ljudje kmalu množično vrnili na nogometne tekme in v restavracije.

Ankete kažejo, da je večina Američanov za bolj previden pristop kljub nekaterim protestnikom po ZDA proti ukrepom družbenega distanciranja. Trump je v četrtek dejal, da se deli države lahko odprejo praktično že jutri. 

Koronavirus v ZDA vzel že 22 milijonov delovnih mest

Smernice vključujejo tudi splošna priporočila podjetjem, kako naj se odpirajo, na primer z merjenjem temperature zaposlenim, hitrim testiranjem in redno dezinfekcijo delovnih mest. Ukrepi proti koronavirusu so v mesecu dni povzročili izgubo 22 milijonov delovnih mest, države so v proračunskih luknjah, ljudje pa brez denarja.

Kljub temu pa pred hitenjem svari primer letalonosilke Theodore Roosevelt na Guamu, kjer so med testiranjem 4800 članov posadke odkrili 600 okuženih, vendar pa 60 odstotkov med njimi ni imelo nobenih simptomov.

Nekaj upanja vzbuja novica, da se je zdravilo podjetja Gilead Sciences remdesivir v uvodnih testih pokazalo za uspešno proti koronavirusu in delnice podjetja so se v četrtek podražile za 14 odstotkov in potegnile za seboj celotno newyorško borzo. Pacienti, ki so v Chicagu dobili remdesivir, so zelo hitro okrevali.