Turistični boni v planinskih kočah: priprave in pomisleki

Oddih ni zgolj morje, brezdelje in poležavanje na plaži. Vse več ljudi išče načine, kako bi dopust preživeli aktivno. Ena od možnosti je obisk hribov, ki postaja vse bolj priljubljena dejavnost. Na Planinski zvezi Slovenije (PZS) namreč opažajo trend, da v planinskih kočah prenočuje več obiskovalcev, število članov v planinskih društvih se povečuje, v hribih je vse več planincev. Ocenjujejo, da slovenske gore letno obišče okoli 1,7 milijona ljubiteljev hribov. "Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v letu 2019 vseh nočitev v planinskih kočah 120 tisoč. Število domačih planincev, ki prenočujejo v kočah, nekako ostaja enako, se pa z leti povečuje odstotek nočitev tujih obiskovalcev gora, ki že predstavljajo več kot polovico vseh nočitev," sta pojasnila strokovna sodelavca PZS Dušan Prašnikar in Damjan Omerzu.

Spodbujanje večdnevnega dopustovanja v kočah: turistični paketi, dobra kulinarika, predstavitev izletov v okolici

Ker torej zadnja leta narašča predvsem število tujih obiskovalcev, bo zdaj priložnost, da dlje časa ostanemo v hribih tudi Slovenci in se morda odločimo, da vavčer porabimo v eni od planinskih koč. 

Na PZS so veseli, da bo bone mogoče unovčiti v planinskih kočah. Zato energijo usmerjajo predvsem v promocijo doživetja gora, planinske koče pa spodbujajo, da pripravijo turistične pakete, za katere bi lahko za nočitve z zajtrkom plačevali tudi z vavčerji. Oskrbnike so o turističnih bonih seznanili s trenutno znanimi informacijami. "Za konkretne priprave pa seveda potrebujemo jasne informacije, ki bodo določene v uredbi, ki jo mora sprejeti vlada osem dni po uveljavitvi zakona. Za zdaj razmišljamo predvsem o tem, kako spodbuditi večdnevno dopustovanje v planinskih kočah, predvsem v sredogorju, z dobro kulinariko in predstavitvijo različnih znamenitosti in izletov v okolici," sta razložila Prašnikar in Omerzu.

Turističnih bonov namreč za zdaj sicer še ni mogoče koristiti, kljub temu da tretji protikorona zakon že velja. Državni sekretar gospodarskega ministrstva Simon Zajc je povedal, da bodo po zdajšnji časovnici boni zaživeli do šolskih počitnic, tam nekje do 19. junija. 

Na PZS menijo, da so planinske koče zanimive za obiskovalce, a kakšno bo povpraševanje po dopustovanju v njih, je odvisno od tega, kakšne omejitve bodo veljale pri poslovanju poleti. "Za zdaj priporočila NIJZ predvidevajo do dve osebi v sobi, razen če gre za osebe iz istega gospodinjstva ali skupino, ki hodi skupaj in so že sicer v tesnem stiku. Pričakujemo pa, da se bodo Slovenci letos še več odločali za dopust ali vsaj del dopusta v naših gorah, že zaradi omejitev ali pomislekov glede potovanja v tujino," razmišljata Prašnikar in Omerzu.

'Pričakujemo, da bo država dopustila možnost deljenega koriščenja bonov, sicer nas bo postavila v konkurenčno slabši položaj'

Čeprav na PZS pozdravljajo vavčerje, pa so skeptični do predloga, da bo celotno vrednost treba izkoristiti naenkrat. Ker so cene v kočah zmerne – nočitev v visokogorskih kočah stane za nečlane PZS od 22 do 28,5 evra, za člane pa od 11 do 20 evrov, v kočah 2. kategorije pa za nečlane od 17 do 23,5 evra ter za člane od 8,50 do 11,75 evra – to pomeni, da bi morali obiskovalci v eni koči ostati kar dolgo časa. Če na primer upoštevamo najdražjo nočitev za nečlana (28,5 evra), bi moral planinec, če bi želel izkoristi bon za 200 evrov, v koči spati cel teden. To pa je problem, saj ni običajno, da ljudje tako dolgo bivajo v eni planinski koči.

Zato je PZS na vse poslanske skupine, kabinet predsednika vlade, gospodarsko ministrstvo in direktorat za turizem naslovila pobudo, da omogočijo koriščenje bonov v več ločenih delih. "Besedilo zakona, ki je bilo na koncu sprejeto, ločenega koriščenja bonov ne prepoveduje, tako da pričakujemo, da bo vladna uredba predvidela tudi to možnost," sta poudarila Prašnikar in Omerzu.

Na PZS so prepričani, da je razlogov, zakaj vlada pri tem ukrepu ne sme spregledati planinskih koč, več. "Če koriščenje bonov v več delih ne bi bilo mogoče, bi planinske koče ukrep bonov obšel in jih celo postavil v konkurenčno slabši položaj. Poudariti je treba, da je delež nočitev tujcev v visokogorskih kočah v prejšnjih letih presegel 50-odstotni delež in je treba zagotoviti preživetje koč v teh oteženih razmerah. Kljub temu da uradnega odgovora od pristojnih še nismo dobili, se nadejamo, da bodo to upoštevali v pripravi uredbe," sta izpostavila Prašnikar in Omerzu.

Poleg tega si na PZS želijo enostavno izvedbo za obiskovalce in oskrbnike koč. Torej nezapleten sistem, ki ne bo povzročal nejasnosti in veliko dodatnega dela pri rezervaciji in plačilih nočitev.

Trenutno malo nočitev v kočah, obisk pa dober

Po blaženju omejitvenih ukrepov gostje v kočah že prenočujejo, vendar v zelo majhnem številu, ugotavljajo na PZS. "Na splošno je bil obisk v maju relativno dober, a je bil vezan na enodnevne goste. Koče tudi že dobivajo povpraševanja za spanje v poletni sezoni, a za zdaj v malem obsegu," sta pojasnila Prašnikar in Omerzu. Kljub temu na PZS predvidevajo, da bo povpraševanje z bližanjem poletja in dodatnim sproščanjem ukrepov naraslo, tako domačih kot tudi tujih gostov.

Med drugim tudi zato, ker je mreža slovenskih planinskih poti gosta in ponuja izlete ter pohode za vse ciljne skupine, tudi za tiste, ki se sicer zelo redko odpravijo v naravo. Zato na PZS priporočajo, da tisti, ki se boste odločili za večdnevno bivanja v kočah, izberete koče na izhodiščih za hojo v gore ali koče v sredogorju, ki ponujajo lažje pohode in oglede naravnih ter drugih znamenitosti.