Kaj bi lahko sproščali? Beovićeva: Glede na to, da stopicamo na mestu, nič

Vodje slovenskih bolnišnic in direktorji drugih zdravstvenih zavodov so na današnjem delovnem posvetu na Brdu pri Kranju vladno stran opozorili, da se lahko potrebe po bolnišnični obravnavi januarja zaradi drugih obolenj povečajo tudi za 30 odstotkov, je poročala TV Slovenija. Tako glede na trenutno epidemiološko stanje po njihovi oceni ni čas za sproščanje ukrepov, zaostrovanja pa tudi niso predlagali.

"Kar smo imeli rezerv, smo jih dali na voljo za spopadanje s covidom-19. Prihajajo pa v bolnišnice tudi bolniki z drugimi boleznimi - zelo bolni, ki prav tako potrebujejo postelje. Pripraviti nove postelje za covidne bolnike, je skorajda misija nemogoče," pa je pojasnil direktor klinike Golnik Aleš Rozman ter dodal, da je treba vedeti, da so vse nenujne programe že prestavili.

Vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin pa medtem opozarja na morebitne rezerve pri organizaciji dela. "Regionalno sodelovanje je vzpostavljeno, nekateri se trudijo bolj, drugi manj, nekateri imajo več težav s kadri kot drugi, težave imajo posebej na obmejnem območju na severu države, kjer veliko medicinskih sester hodi na delo v Avstrijo," je v izjavi za medije povedal Kacin.

"Lahko zagotovimo recimo še 100 dodatnih postelj. Ampak to ne pomeni samo 100 dodatnih postelj, to pomeni še 100 hudo bolnih ljudi, več umrlih, več ljudi z dolgotrajnimi posledicami," pa je ob tem v izjavi za medije pred sestankom opozorila vodja strokovne posvetovalne skupine na ministrstvu za zdravje Bojana Beović.

Na vprašanje, kako bo s prazniki - ali si lahko obetamo kakšne sprostitve ali vsaj omilitve ukrepov, pa je dejala: "Glede na to, da stopicamo še vedno na mestu oziroma se epidemija celo po malem povečuje, pravzaprav nič."

Vlada je nato nadaljevala posvet še s predstavniki gospodarstva, ki si prizadevajo za rahljanje ukrepov in odprtje nekaterih dejavnosti ob strogih ukrepih za preprečevanje širjenja koronavirusne bolezni.

Obe srečanji naj bi pripomogli k oblikovanju pristopa, ki ga namerava vlada ubrati pri nadaljnjem obvladovanju epidemije. Po informacijah nekaterih medijev bi lahko sprostili omejevalne ukrepe za nekatere storitve, a le v regijah, kjer so epidemiološke razmere ugodnejše. To je sicer namignil tudi premier Janez Janša. Gre za regije, ki nimajo več kot 60 okužb na 100.000 prebivalcev v zadnjem tednu, pa je pojasnil Kacin. "Te regije so Obalno-kraška, Goriška, Osrednjeslovenska in Gorenjska," je navedel.

Znano je, da si malo gospodarstvo želi odpiranja dejavnosti, večja podjetja pa nasprotujejo morebitni popolni ustavitvi nenujnih dejavnosti. Premier Janša je sicer v petek ob robu srečanja voditeljev članic EU v Bruslju poudaril, da Slovenija industrije ne bo ustavljala. Izpostavil je tudi, da se bodo držali sprejetega petstopenjskega načrta sproščanja ukrepov, pri čemer je edini manevrski prostor možnost sproščanja v posameznih statističnih regijah.

Ukrepi za zdaj podaljšani

Še naprej veljajo omejitve pri zbiranju in gibanju ter prodaji blaga in storitev. Novost je, da za zaščito nosno-ustnega predela ne zadostuje več zgolj ruta ali šal, ampak le zaščitna maska.

Ko gre za zaščito nosno-ustnega predela, so se po besedah državne sekretarke na ministrstvu za zdravje Marije Magajne za spremembo odločili, ker je pomembno, da se zaščita oprime obraza, česar pa šali in rute ne omogočajo. To omogoča zaščitna maska, pri čemer po njenih besedah ni nujno, da je ta kirurška. Primerne so tudi šivane pralne maske, saj dovolj dobro varujejo pred prehajanjem kapljic, ki nosijo delce virusa.

Danes je v veljavo stopil tudi odlok, s katerim je vlada podaljšala pouk na daljavo. Začel je veljati tudi nov odlok o začasni prepovedi ponujanja kulturnih in kinematografskih storitev, ki pa med izjemami poleg dostopa do knjižnic dovoljuje še dostop in ogled kulturne dediščine brez organiziranega vodenja na ograjenih odprtih javnih površinah z nepremično kulturno dediščino. Sem sodijo arheološki parki in botanični vrtovi.

Po mnenju Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije se izjema nanaša na poslovne subjekte, ki upravljajo s tovrstnimi območji s kulturno dediščino in ki s svojo dejavnostjo omogočajo oglede fizičnim osebam. Kot takšne primere so našteli Arboretum Volčji Potok, Sečoveljske in Strunjanske soline ter Kobilarno Lipica. Arboretum Volčji Potok je denimo z dovoljenjem ministrstva znova odprt od ponedeljka.

Danes je začel veljati tudi nov odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni covid-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah. Z njim je vlada na seznam rdečih držav dodala Nemčijo. V celoti sta po novem rdeča tudi Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske ter Estonija. Na oranžni seznam pa je vlada uvrstila Irsko in Islandijo, ki sta bili do zdaj na rdečem seznamu, kar pomeni, da za vstop iz njiju ni omejitev in karantene.