Društvo za sonaraven razvoj Focus, Društvo za preučevanje rib Slovenije in Lutra - inštitut za ohranjanje naravne dediščine so v začetku maja vložili pobudo za oceno ustavnosti 100.d, 100.e, 100.f in 100.g člena noveliranega prvega protikoronskega zakona. Gre za člene s področja gradnje objektov.
100.d člen posega v projekte, ki so bili z uveljavitvijo gradbenega zakona leta 2018 v fazi pridobivanja okoljevarstvenega soglasja. Za vse te projekte predlog omogoča, da avtomatsko preidejo v integralni postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. 100.e člen omogoča začetek gradnje projektov še pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja, na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja.
100.f člen dviguje zahteve za sodelovanje nevladnih organizacij, ki imajo status, da delujejo v javnem interesu, v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja na najmanj 50 aktivnih članov za društva, najmanj tri zaposlene s sedmo stopnjo izobrazbe za zavode oz. najmanj 10.000 evrov premoženja za ustanove. Vsi pogoji morajo biti izpolnjeni tudi za dve leti nazaj. 100.g člen pa enake pogoje uvaja še za nevladne organizacije, ki zoper gradbeno dovoljenje uresničuje pravno varstvo na podlagi gradbenega zakona ali zakona o ohranjanju narave.
'Učinki, bi se že lahko zgodili'
Vlada je na dopisni seji prejšnji teden sprejela stališče, da je s 15. majem preklicala epidemijo, kar pomeni, da se veljavnost ukrepov, zoper katere je vložena predmetna pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti, z 31. majem izteka. "Pobudnice so s preklicem epidemije izgubile pravni interes za vložitev pobude za oceno ustavnosti omenjenih delov zakona, saj bo ureditev, ki posega v njihov pravni položaj, prenehala veljati," je prepričana. Vlada ocenjuje tudi, da pobudnice niso izkazale nastanka škode v primeru, če se sprejeti ukrepi še naprej izvršujejo.
A hkrati vlada v predlogu tretjega protikoronskega zakona predvideva, da se ukrepi od 100.b do 100.h člena prvega protikoronskega zakona podaljšajo do 31. decembra 2021. Gre torej za vse člene, ki so sporni za pobudnike ustavne presoje.
Senka Šifkovič Vrbica iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij je ocenila, da je situacija nenavadna oz. unikatna. A dejstvo je, da je prvi protikoronski zakon danes, ko ga bo obravnavalo sodišče, še v veljavi. Že v petek pa bi lahko bil potrjen tudi tretji protikoronski zakon, ki bi veljavnost členov podaljšal še do konca leta 2021.
Obenem je dejstvo, da so posledice zakona lahko že nastale, poudarja Šifkovič Vrbica: "Učinki so se lahko že zgodili." Če bi sodišče ugotovilo, da so bile določene odločitve sprejete na podlagi neustavnih določil, bi bilo treba stanje sanirati. Na kak način, pa bi moralo določiti ustavno sodišče.
KOMENTARJI (116)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.