Teršek o zavrženi pobudi Ustavnega sodišča: Smejim se svetu, v katerem živimo

Ustavno sodišče v Ljubljani je zavrglo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti odlokov o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja epidemije bolezni covid-19, ki sta jo vložila Andraž Teršek in Damijan Pavlin.

Spoštujem to, se pa smejim, je odločitev sodišča komentiral Teršek. "Seveda se ne smejim odločitvi in instituciji. Niti najmanj. Smejim se sebi. Smejim se nama. Smejim se svetu, v katerem živimo. Četudi ni prav nič smešen, četudi stanje in dogajanje ni smešno in četudi je tudi svet skoraj prenehal biti duhovit," je zapisal Teršek na svojem Facebook profilu.

Obrazložitev ustavnega sodišča

"Pobudnika zatrjujeta, da so v neskladju z 2., 66. in 74. členom Ustave in pozitivno dolžnostjo države do zaščite pravic do življenja, zdravja ter zdravega bivanjskega okolja. Navajata, da izpodbijani odloki pobudniku Damijanu Pavlinu prepovedujejo opravljanje storitvenih dejavnosti, ki sodijo v domeno odvetniškega dela," so v uvodu obrazložitve zapisali na Ustavnem sodišču, kjer dodajajo, da mora vložena pobuda vsebovati tudi podatke, ki jih zakon terja za zahtevo za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa. "Iz vloge je razvidno, da pobudnik Andraž Teršek vloge in njene dopolnitve z dne 10. 12. 2020 ni lastnoročno podpisal. Pobuda je torej pomanjkljiva, saj ne vsebuje vseh sestavin," so zapisali.

Zavrglo je tudi Pavlinovo pobudo za ustavno presojo dveh odlokov, ki se nanašata na ukrepe na mejnih prehodih in na kontrolnih točkah na notranjih mejah. Kot pojasnjujejo ustavni sodniki, odloka ne urejata izhoda iz države, določata pa za osebe, ki pridejo iz rdeče države, obvezno karanteno ali negativen test, razen v primeru nekaterih izjem.

Ob tem so spomnili, da je ustavno sodišče že presojalo akt, ki ureja isto vprašanje, in odločilo, da ne učinkuje neposredno. Zoper odločbo o karanteni ima posameznik po stališču ustavnega sodišča na voljo upravni spor v skladu z zakonom o upravnem sporu. V takšnih primerih pa se pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa.

Glede odlokov o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom ustavno sodišče pojasnjuje, da pobudnik navaja zgolj, da mu izpodbijana odloka prepovedujeta opravljanje storitvenih dejavnosti, ki sodijo v domeno odvetniškega dela.

Kot piše v odločbi, je prvi člen izpodbijanih odlokov sicer mogoče razlagati tako, da v splošnem prepoveduje tudi opravljanje odvetniškega poklica, a že odloka določata izjeme pri splošni prepovedi iz prvega člena. Izvzete so dejavnosti na daljavo po zakonu o varstvu potrošnikov, pa tudi vse oblike ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, ki so kot izjema navedene v drugih odlokih, ki jih vlada sprejme zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije covida-19.

Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb z novim koronavirusom tako kot izjemo pri začasni omejitve prehajanja med občinam določa tudi dostop do izvajanja nalog, povezanih z delovanjem pravosodnih in upravnih organov ter organov pregona. Iz odredbe predsednika vrhovnega sodišča pa izhaja, da vsa sodišča od 16. novembra poslujejo v omejenem obsegu v skladu s 83. členom zakona o sodiščih.

Odredba podrobneje določa obseg delovanja sodišč v nujnih in nenujnih zadevah, iz nje pa izhaja, da se sodni postopki – sicer v omejenem obsegu – vodijo. Posledično imajo tudi odvetniki na podlagi zakona o odvetništvu in področnih zakonov še naprej pravico in dolžnost opravljati naloge, ki iz tega izhajajo, ugotavljajo ustavni sodniki.

Kot so zapisali, tako iz omenjenih aktov izhaja, da Pavlinova trditev ne drži, vsaj ne popolnoma, pobudnik pa niti ne navede, v katerem delu naj bi bilo njegovo delo prepovedano. Prav tako po navedbah ustavnega sodišča pobudnik ne navede, na kakšen način naj bi izpodbijani predpis neposredno posegal v njegove pravice, pravne interese oz. v njegov pravni položaj. Sodišče je tako tudi v tem delu Pavlinovo pobudo zavrglo.

Pri odloku o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb z novim koronavirusom pa po navedbah sodišča pobudnik pobudo utemeljuje "zgolj s tem, da nujnost ukrepa ni pojasnjena in da obstaja strokovni dvom o ukrepih, ter da se sprašuje (ne zatrjuje pa neskladnosti) o pomenu in učinku pravne varnosti in predvidljivosti".

Glede na navedeno je ustavno sodišče pobudo v tem delu "zavrnilo kot očitno neutemeljeno".

"V zvezi z očitkom, da je država opustila pozitivne dolžnosti zaščite pravic do življenja, zdravja ter zdravega bivanjskega okolja oseb, ki so zaradi bolezni, starosti ali poklica najbolj ogrožene, podredno pa vsemu prebivalstvu, v domovih za starejše občane, bolnicah, klinikah ali drugih zaprtih prostorih, ker naj ne bi namestila ustreznih sistemov za odvajanje, čiščenje ali očiščevanje izdihanega zraka iz zaprtih prostorov," pa v odločbi pojasnjujejo, da "iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da ustava ne zagotavlja actio popularis".

Sklep je sodišče sprejelo soglasno.

"Bistvenim vprašanjem pozornost v obrazložitvi ni namenjena"

"Četudi je obrazložitev zelo skopa in sorazmerno kratka, vsaj glede na dolžino pobude, je veliko prostora namenjenega tistemu, kar bodisi nisva zatrjevala bodisi sva se tega le dotaknila bodisi sva to zapisala kot vprašanje. Kar smeva in kar se počne, ko so razlogi za to. Obsežno argumentiranemu bistvu, bistvenim vprašanjem in tezam, trditvam, pa pozornost v obrazložitvi ni namenjena," je zapis sodišča komentiral Teršek.

Na očitek, da se Teršek pod pobudo ni lastnoročno podpisal, odgovarja: "Vselej se v enakih okoliščinah podpisujem na enak način. Posebej, če sem drugje, kjer je druga oseba, ki sodeluje in sem nemobilen. In še posebej, če gre za izredne razmere, v katerih dve pošiljki enostavno nista prispeli v dva druga kraja drugje v Sloveniji," je zapisal in dodal, da ta način nikoli ni bil zavržen od kateregakoli organa ali institucije. "V preteklih letih tudi ne od Ustavnega sodišča. Vem," pravi Teršek.

Nadaljuje: "Lahko pojasnim postopek. Lastnoročno se podpišeš, s kulijem, podpis shraniš na računalnik, prilepiš ga na dokument, ki je pobuda. To je tvoj lastnoročni podpis. Preverljiv. V najslabšem primeru pa ga je v izrednih razmerah mogoče preveriti in dopolniti. A to sploh ni bistveno. Bistveno pa ni zato, ker sva oba zatrjevala isto. Nastopala sva kot en."

V obrazložitvi odločitve sodišča se močno poudarja tisto, kar bodisi nisva zatrjevala bodisi sva se tega le dotaknila, ali pa zapisala kot vprašanje, še izpostavlja pravnik.