Uvajanje pravila PCT v javnih prostorih deli javnost bolj kot cepljenje

V največji meri je v javnosti izražena podpora uveljavitvi tega pravila za zaposlene v zdravstvu, podpira jo skoraj dve tretjini vprašanih (64 odstotkov). Sledi podpora uveljavitvi PCT-pravila za zaposlene v Policiji (55 odstotkov) in javni upravi (54 odstotkov). Več kot 50-odstotno podporo uvajanju PCT-pravila javnost izraža še za zaposlene v turističnih namestitvah, šolstvu, osebnih storitvah, gostinstvu in vrtcih. Rahlo pa nasprotuje uvajanju PCT-pravila za zaposlene v kulturnih ustanovah, v trgovinah in trgovskih centrih ter za zaposlene v industriji in podjetjih nasploh, kaže najnovejša raziskava družbe Valicon.

Uveljavljanju PCT-pravila v javnih prostorih v največji meri nasprotujejo tisti, ki nasprotujejo cepljenju, ki redko – ali sploh ne – spremljajo dogajanja v zvezi z epidemijo v medijih, vladne ukrepe za zajezitev ocenjujejo kot prestroge, vladi tudi sicer ne zaupajo pri ukrepanju v zvezi s širjenjem virusa. Demografsko gledano izstopajo predstavniki generacije Y oziroma stari od 28 do 47 let, s podpovprečnimi osebnimi dohodki, nekoliko podpovprečno formalno izobrazbo, med regijami pa izstopata Dolenjska ter Podravsko – pomurska.

Bistveno večje je nasprotovanje uveljavljanju PCT-pravila, ko gre za obiskovalce različnih javnih prostorov. Le v treh primerih je podpora višja od nasprotovanja, a razlika v nobenem primeru ni statistično značilna, gre za obiskovalce zdravstvenih domov in lekarn, javnih prireditev v notranjih prostorih ter hotelov in drugih turističnih namestitev. Za obiskovalce vseh ostalih naštetih javnih prostorov je v javnosti nasprotovanje uveljavitvi PCT-pravila statistično značilno višje od podpore, najbolj za otroke v vrtcih in učence osnovnih šol, najmanj za obiskovalce gostinskih lokalov in študente.

Izražena in že realizirana namera cepljenja spet padla pod 70 odstotkov

Zadnja meritev raziskave je pokazala, da je namera cepljenja v primerjavi z zadnjo meritvijo spet občutno nižja. V prvem avgustovskem vikendu so namreč zabeležili 62-odstotno namero (gre za seštevek že vsaj enkrat cepljenih in tistih, ki pravijo, da se bodo zagotovo ali verjetno cepili), kar je za šest odstotnih točk manj kot konec julija, s čimer smo se vrnili na stanje iz začetka poletja. Da so že cepljeni, tokrat odgovarja dobra polovica anketirancev, odstotek teh, ki bi se zagotovo cepili, pa je od prejšnje meritve s 7 odstotkov padel na 4 odstotke. Malenkost nižji je tudi delež teh, ki bi se verjetno cepili (tokrat je takih 6 odstotkov vprašanih, konec julija 7 odstotkov). Delež teh, ki se verjetno ne bodo cepili, je po drugi strani tokrat malenkost višji (15 odstotkov) kot konec julija (14 odstotkov). Za štiri odstotne točke je tokrat več takih, ki se zagotovo ne bi cepili (23 odstotkov). Skladno s tem sta po nekajmesečni rasti občutno nižji tudi minimalna in maksimalna dosegljiva stopnja precepljenosti v populaciji od 18 do 75 let. Prva je v primerjavi z dvema tednoma nazaj padla z 72 odstotkov na 68 odstotkov, druga pa z 81 odstotkov na 77 odstotkov.

Negativno doživljanje trenutne situacije 

Tokratna meritev kaže, da je trenutno doživljanje epidemije spet precej negativno, pesimističen je tudi pogled v prihodnost, a po drugi strani opažajo občutno manj interesa za spremljanje dogodkov, povezanih z epidemijo. Vsi ti kazalci kažejo, da so ljudje, poleg tega, da v času dopustov svojo pozornost raje preusmerjajo drugam, epidemije že precej naveličani, kljub temu da ima ta še vedno precej negativen vpliv na doživljanje vsakdanjega življenja.

Indeks normalnosti, ki predstavlja razliko med seštevkom pozitivnih in negativnih odgovorov za oceno osebnega doživljanja razmer, je podobno kot v začetku julija dosegel vrednost –10, oziroma je za 11 odstotnih točk nižji kot v pretekli meritvi. Tudi indeks optimizma, ki predstavlja razliko med deleži odgovorov 'gre (zelo) na bolje' in 'gre (zelo) na slabše', kaže, da je doživljanje situacije vedno slabše, saj vztrajno pada. V primerjavi s koncem prejšnjega meseca je tokrat padel še za dodatnih 9 točk in dosegel vrednost –12, kar je najnižja vrednost, ki smo jo izmerili od aprila letos.

Indeks zaskrbljenosti, ki predstavlja razliko med (bolj) zaskrbljenimi in (bolj) nezaskrbljenimi, je po drugi strani tokrat nekoliko nižji kot julija. Z vrednostjo 11 tokrat tako beležijo še nekoliko nižje vrednosti kot konec julija, ko so po večjem skoku zaskrbljenosti v začetku prejšnjega meseca nato prav tako zabeležili padec tega indeksa. Tokrat opažajo še precejšen upad interesa za spremljanje dogodkov v zvezi z epidemijo oziroma nižji indeks spremljanja epidemije, ki predstavlja razliko med deležem teh, ki dogajanje v zvezi z epidemijo spremljajo redno, občasno ali pa ga sploh ne spremljajo. Ta tokrat znaša 26 točk, kar je 6 točk manj kot v prejšnji meritvi in nasploh najnižji rezultat, odkar spremljajo ta indeks.