Potem ko so včeraj naši severni sosedi poročali o 5861 okužbah, so v soboto to številko še presegli in potrdili 6102 nova primera. Nazadnje je bilo število okužb tako visoko novembra lani. Vse več covidnih bolnikov potrebuje tudi bolnišnično oskrbo.
Rast okužb je avstrijske oblasti prisilila k uvedbi strožjih ukrepov, ki bodo prizadeli večinoma necepljene Avstrijce. Po Štajerski in Tirolski sta se za uvedbo strožjih pogojev za necepljene odločili tudi avstrijska Koroška in Zgornja Štajerska.
V nočne lokale in dogodke, kjer se zbira več kot 500 ljudi in sedežni red ni določen, bodo lahko prišli le tisti, ki so bodisi cepljeni proti covidu-19 bodisi so ga preboleli. Na Koroškem bo ukrep v veljavo stopil 4. novembra, v Zgornji Avstriji pa 8. novembra.
Poleg tega bo v vseh trgovinah in kulturnih ustanovah, kjer ne velja pravilo PCT, obvezna maska tipa FFP2, je še sklenila deželna vlada v Celovcu.
"Smo na robu vstopa v pandemijo nezaščitenih in necepljenih. Upam, da bo ta ukrep poslal jasen signal tistim, ki se obotavljajo in jih je še vedno preveč," je dejal avstrijski kancler Alexander Schallenberg.
Merklova zaskrbljena zaradi povečanega števila okužb v Nemčiji
Nemčija sicer ni uvedla obveznega cepljenja za nobeno skupino, kar Merklova še naprej podpira, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Dejstvo, da na primer dva ali trije milijoni Nemcev, starejših od 60 let, še vedno ni cepljenih, me zelo žalosti, saj bi to lahko vplivalo tako na njih osebno kot za družbo kot celoto," je za časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung dejala Merklova. "To bi moralo skrbeti vse nas," je še dodala.
Merklova je na vprašanje o omejitvah med pandemijo odgovorila, da je naloga države, da zaščiti zdravje čim večjega števila ljudi in prepreči preobremenitev bolnišnic. Dodala je, da ukrepih še razpravljajo.
Na kritike, da je kot kanclerka brez otrok premalo razumela breme, ki ga je pandemija predstavljala za otroke, je Merklova odgovorila, da se je tega bremena vseskozi zavedala. Poudarila je, da je družba od mladih in otrok med pandemijo veliko zahtevala.
Italijanska sodišča dopuščajo suspenz necepljenih delavcev
S pandemijo covida-19 se je v svetu pojavila tudi razprava, kako ukrepati, če se zaposleni ne želijo cepiti, četudi je to ponekod obvezno, ali nositi maske. V Italiji so podjetja iz teh razlogov že napotovala na prisilni (ne)plačan dopust in podajala odpovedi delovnih razmerij, sodišča pa so jim na prvi stopnji že pritrdila. Kot ugotavlja Lan Wudler iz Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), italijanska delovna sodišča na tem področju že vzpostavljajo sodno prakso.
Delodajalec tako lahko po mnenju več italijanskih sodišč zaposleno osebo, ki je zavrnila cepivo zoper covid-19, ali če so cepiva, ki jih je zavrnila, bistvena zahteva za opravljanje poklica, suspendira na podlagi presoje pristojnega zdravnika o njeni začasni nezmožnosti za delo.
Med konkretnimi primeri Wudler v publikaciji ZDS izpostavlja marčno odločitev delovnega sodišča v Bellunu, da zavrne pritožbo nekaj članov pomožnega zdravstvenega osebja v domu za starostnike, ki so zavrnili cepljenje proti covidu-19 in jih je delodajalec zato poslal na prisilni plačani dopust. Sodnik je v tej zadevi izpostavil, da mora delodajalec poskrbeti za zdravje in varnost zaposlenih ter gostov in obiskovalcev. Odločitev delodajalca, ki medicinskim sestram ni mogel dodeliti druge naloge, je ocenil kot zakonito.
Prav tako je delovno sodišče v Modeni zavrnilo pritožbo dveh fizioterapevtov, ki ju je delodajalec, dokler se ne bosta cepila, suspendiral brez nadaljnjega izplačila plače. Naslonilo se je namreč na uredbo, ki cepljenje določa kot bistveno zahtevo za opravljanje poklica. "Delodajalec lahko zaposleno osebo suspendira, ker je njeno opravljanje dela tudi morebitni vir škode in odgovornosti zanj," je povzel Wudler.
Potem ko je zdravnik navedel, da je delavka zaradi zavrnitve cepljenja nezmožna za stik z drugimi ljudmi, zaradi česar ji je delodajalec začasno prepovedal opravljanje dela, je njen suspenz brez nadaljnjega izplačila plač potrdilo tudi delovno sodišče v Rimu. Podobno sta ob suspenzih odločili delovni sodišči v Bergamu in Ivrei, je pojasnil predstavnik ZDS. Delovno sodišče v Ivrei je denimo poudarilo, da svoboščine zaposlene osebe niso kršene, ker interes skupnosti prevlada nad interesom posameznika.
"Predvsem pa ima posamezni delavec še vedno možnost, da zavrne cepljenje s povezanimi posledicami za opravljanje dela, v primeru zavrnitve pa ga mora delodajalec v skladu z italijansko zakonodajo prerazporediti na delovno mesto brez tveganja, če je na voljo. Gre torej za vprašanje pravičnega ravnovesja med različnimi zadevnimi pravicami in interesi," je pojasnil Wudler.
KOMENTARJI (1075)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.