V času epidemije večina kruh peče doma, več kupujemo lokalno in po spletu

Svetovna zdravstvena organizacija je zaradi naglega naraščanja števila okužb z novim koronavirusom covid-19 11. marca 2020 razglasila pandemijo, v državah vzpostavljeni ukrepi pa so močno posegli tudi na področje preskrbe s hrano in na način prehranjevanja. Gospodinjstva so bila primorana spremeniti navade in odnos do hrane z več vidikov, tako glede načrtovanja in nakupovanja hrane kot priprave obrokov in odnosa do hrane. 

Da bi preučili vpliv novonastalih razmer na nakupne navade, odnos do hrane in način prehranjevanja, so začeli izvajati mednarodno raziskavo. Ta hkrati poteka v številnih državah z uporabo primerljivih metod. V Sloveniji jo izvaja Inštitut za nutricionistiko. 

"V Sloveniji vzorčenje poteka na dva načina. V prvem delu smo na panelnem vzorcu odraslih prebivalcev Slovenije izvedli obširen vprašalnik. To je potekalo konec aprila, pri čemer smo na oddaljen način – spletno, brez osebnih stikov – zbrali podatke za preko 600 gospodinjstev po celotni državi, v katerih živi približno 1900 oseb. Vzorec sodelujočih je odražal strukturo prebivalcev Slovenije glede na starost, spol in regijo. V drugem delu raziskave se nadaljuje spletno anketiranje z enotno mednarodno anketo," je pojasnil Igor Pravst. 

Polovica gospodinjstev ne zahaja več v večje trgovine

Rezultati prvega dela raziskave FOOD-COVID-19 nakazujejo, kako so se v slovenskih gospodinjstvih spremenile nakupovalne navade, priprava obrokov ter v kolikšni meri je prišlo do sprememb v vedenju, odnosu in dostopu do hrane ter dojemanju tveganj, povezanih s covidom-19. 

Nakupovalne navade in nekateri drugi vidiki odnosa gospodinjstev do hrane so se med epidemijo pomembno spremenili. Kar za polovico je upadlo število gospodinjstev, ki so med epidemijo kupovala živila v večjih nakupovalnih središčih, vloga za preskrbo s hrano se je zmanjšala tudi pri tržnicah. Gospodinjstva so med epidemijo najpogosteje opravljala nakupe v bližnjih živilskih prodajalnah, velik porast pa je bil zaznan pri nakupovanju živil prek spleta z dostavo na dom. "Nakupovanje z dostavo na dom se je izrazito povečalo tudi pri svežem sadju in zelenjavi, in sicer za kar 152 odstotkov, pri čemer je takšno oskrbo s hrano uporabljalo približno 14 odstotkov gospodinjstev. Sprememba je bila še posebej opazna na podeželju. Če so pred epidemijo o nakupovanju z dostavo na dom bolj pogosto poročala gospodinjstva v mestih, so se med epidemijo te razlike bistveno zmanjšale, saj je o tovrstni oskrbi s hrano poročalo 15 odstotkov gospodinjstev v mestih in 13 odstotkov na podeželju," je naštel Pravst. 

V času epidemije se je znatno povečalo tudi zanimanje za nakupovanje hrane pri lokalnih ponudnikih, kjer kupuje kar 19 odstotkov gospodinjstev. Med epidemijo se je v gospodinjstvih povečala skrb glede zadostne preskrbe s hrano, posledično kar 43 odstotkov gospodinjstev razpolaga s povečanimi zalogami hrane. Z namenom hitrejšega in učinkovitega nakupa ter v izogib tveganju za okužbo s covidom-19 se kar 60 odstotkov gospodinjstev pred odhodom v trgovino temeljito posveti načrtovanju nakupa živil s pripravo nakupovalnega seznama. 

Po nakupih le še enkrat na teden ali celo manj

"Raziskava je pokazala, da se je med epidemijo močno spremenila tudi pogostost nakupovanja. Če je pred epidemijo večina gospodinjstev kupovala živila dva- do trikrat tedensko, se je trend med epidemijo obrnil, saj se v trenutni situaciji gospodinjstva najpogosteje oskrbujejo s hrano le enkrat tedensko," je pojasnila Anita Kušar z Inštituta za nutricionistiko. 

Nakupovanje že pripravljenih obrokov v toplotekah na ulici in v večjih živilskih trgovinah se je v času epidemije zmanjšalo za dve tretjini. Gospodinjstva, ki so poročala o tovrstnem načinu prehranjevanja pred covidom-19, so med epidemijo pričela s pripravo obrokov doma, v večji meri iz predelanih živil. V gospodinjstvih, kjer so obroke že prej pripravljali predvsem iz svežih in nepredelanih surovin, ni prišlo do večjih sprememb v načinu priprave obrokov. Pri pripravi obrokov doma se je predvsem povečal delež gospodinjstev, ki pripravljajo zajtrk in kosilo, večerje pa so se tudi že pred epidemijo pogosto pripravljale doma. 

Veliko gospodinjstev je pričelo s peko lastnega kruha

Rezultati raziskave kažejo tudi, da je dobra tretjina gospodinjstev med epidemijo zaužila več hrane, poraba živil in priprava obrokov pa sta bili bolj skrbni in načrtovani, o manjši količini zavržene hrane pa je poročala približno petina gospodinjstev. Način priprave obrokov in pomen hrane je med epidemijo pridobil na pomenu, o čemer poroča kar 25 odstotkov gospodinjstev. V času izolacije so se namreč mnogi urili v kuhanju, peki ali kulinaričnem ustvarjanju z otroki, pri čemer so se pogosto posluževali tudi novih in še nepoznanih receptov ali sestavin. Veliko gospodinjstev je v tem času pričela s peko domačega kruha. Kar 63 odstotkov vprašanih je uživalo doma pečen kruh vsaj enkrat tedensko in v tretjini gospodinjstev menijo, da bodo s peko kruha nadaljevali tudi v bodoče. 

Spremembe bodo vplivale na način življenja v prihodnje

Vključeni v raziskavo so izražali precejšnjo zaskrbljenost glede potencialnega vpliva virusa covid-19 na njihovo gospodinjstvo. Kar 63 odstotkov udeležencev ocenjuje kupovanje živil kot tvegano za okužbo, mnoge skrbi tudi možnost prenosa okužbe pri rokovanju z embalažo živil. V povezavi z zaznanimi tveganji so udeleženci poročali o dosledni uporabi maske v zaprtih javnih prostorih ter umivanju in razkuževanju rok. Preko 40 odstotkov udeležencev je poročalo tudi o čiščenju oz. razkuževanju embalaže živil po nakupu. Približno petina gospodinjstev poroča, da bodo z manj pogostim in bolj načrtovanim nakupovanjem živil ter pogostejšo pripravo obrokov doma nadaljevali tudi po koncu epidemije. 

Spremembe, ki jih je prinesla epidemija covida-19, bodo očitno vsaj v neki meri vplivale tudi na prehranjevalne navade in način življenja v prihodnje. Prehrana je vedenjski dejavnik in nekatere spremembe v odnosu do hrane bodo imele lahko tudi dolgoročen vpliv na zdravje prebivalcev Slovenije. Mnogim so začetne omejitve dostopa do hrane, omejene kuharske veščine ter finančne omejitve predstavljale izziv in hkrati priložnost za izboljšave. 

"Ob vseh negativnih posledicah epidemije bi bilo nekatere spremembe na področju prehranjevanja koristno ohraniti, saj ima to lahko pomemben prispevek za zdravje ljudi in planeta. Bolj načrtovani nakupi hrane lajšajo pripravo hrane v gospodinjstvih, pri čemer želimo spodbujati predvsem pripravo hrane iz nepredelanih živil. Pomembno je tudi, da bi spremembe vodile v smer bolj trajnostne oskrbe s hrano ter da bi se še zmanjšala količina zavržene hrane. Izpostaviti velja tudi krepitev s hrano povezanih vrednot pri mlajših generacijah, saj so se mnogi v danih razmerah srečali z bistveno večjim obsegom priprave hrane v domačih gospodinjstvih," pa je zaključil Pravst.