Ostro pismo in protest, štiri osebe odpeljali na policijsko postajo

Kot so nam sporočili iz PU Ljubljana, so bili pred okoljskim ministrstvom prisotni policisti, ki so opravljali naloge vzdrževanja javnega reda in miru in udeležence javnega zbiranja opozarjali, naj upoštevajo ukrepe, določene z odlokom za preprečevanje in širjenje nalezljive bolezni.

Na kraju so policisti pričeli postopke ugotavljanja identitete protestnikov, ki so po podatkih policije ovirali vstop v objekt in niso upoštevali ukrepov varnostnika. Pri tem štiri osebe niso želele sodelovati v postopku policistov in posredovati svojih podatkov, prav tako niso upoštevale ukazov policistov, zato so jih privedli v policijsko enoto, kjer so izvedli identifikacijski postopek,  nato pa so jih izpustili.  Štirim osebam so izdali plačilni nalog zaradi kršitev Zakona o zasebnem varovanju, Zakona o varstvu javnega reda in miru ter Zakona o osebni izkaznici. Osebe so kršile tudi določila odloka, zato bo o tem obveščen pristojni zdravstveni inšpektorat.

Vizjak obsodil proteste

Okoljski minister Andrej Vizjak je v nagovoru v DZ proteste pred ministrstvom povezal s sprejemanjem zakona o ohranjanju narave, ki je danes na dnevnem redu redne majske seje. S tem zakonom naj bi zaostrili pogoje, v skladu s katerimi lahko nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu, vstopajo v upravne in sodne postopke po tem zakonu.

Minister je opozicijskim poslanskim skupinam očital "militantno retoriko" ter spomnil, da gre pri obravnavanem zakonu po oceni njihovih poslancev za vojno napoved ohranjanju narave in zniževanje standardov varstva okolja.

"Nujno je to povezati s številnim protesti, ki so nenazadnje tudi danes pred našim ministrstvom, kjer nekaj aktivistov fizično preprečuje vstop v ministrstvo," je povedal Vizjak. "Gre za razmeroma agresivno politiko, pa ne samo pri tem predlogu. Taka agresivna politika teh istih skupin je tudi pri številnih prepotrebnih projektih za razvoj države," je bil kritičen.

Koalicija predlaga še določeno rahljanje ukrepov

V državnem zboru pa so medtem razpravljali o spremembah zakona o ohranjanju narave, med katerimi je tudi zviševanje zahtev za sodelovanje nevladnih organizacij v upravnih in sodnih postopkih. Koalicijske poslanske skupine z amandmajem predlagajo še določeno rahljanje kriterijev, opozicija pa bi ta določila iz zakona s svojim amandmajem umaknila.

Zakon je ministrstvo za okolje v proceduro poslalo z namenom uskladiti slovensko zakonodajo z evropskimi predpisi, a se je vanj prek amandmaja SNS dodal še namen zaostriti pogoje za nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu in imajo tako pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih.

Minister Vizjak, ki sicer zanika, da bi za amandmajem stal sam, je rešitvi danes ponovno stopil v bran. "V Sloveniji še kako spoštujemo standarde, ki jih predpisuje Aarhuška konvencija," je zatrdil. "Vsaka nevladna organizacija, tudi taka, ki ima tri člane, lahko sodeluje v javni obravnavi, v javni razgrnitvi, lahko podaja svoja stališča in seveda lahko tudi pričakuje in mora dobiti odgovor na svoja stališča," je poudaril.

Velika razlika pa je, kot je nadaljeval Vizjak, kateri nevladni organizaciji država prizna, da deluje v javnem interesu. "Mislim, da smo imeli doslej preohlapne kriterije za podelitev tega pomembnega statusa," je dejal.

Koalicijske poslanske skupine so na pobudo SMC omenjeni amandma že na odboru dopolnile z izjemo, ki omogoča nevladnim organizacijam, ki ne izpolnjujejo na novo predlaganih pogojev, da vseeno pridobijo ta status, če imajo sklenjeno koncesijo za izvajanje trajnostnega gospodarjenja ali upravljanja z naravnimi viri, pogodbo o upravljanju zavarovanih območij ali pa gre za organizacije, ki opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči.

Za sejo DZ pa je koalicija pripravila še en amandma, ki še olajšuje dostop do statusa. Tako bi morali imeti zavodi le še dve osebi s polnim delovnim časom, ki imata najmanj šesto raven izobrazbe in dve leti delovnih izkušenj s področja ohranjanja narave. Pri društvih pa bi črtali zahtevo, da velja le članarina, nakazana na bančni račun organizacije, pač pa bi lahko bilo plačilo izvršeno in evidentirano na kakršen koli način.

"Spremembe se nanašajo le na del, ki govori o pridobitvi statusa nevladne organizacije v javnem interesu. Pogoji so se sprva zelo zaostrili, a smo jih z amandmaji precej omilili," je zatrdil Jožef Horvat (NSi). Novi kriteriji bodo po njegovi oceni "dali veljavo resnim organizacijam, ki lahko s konstruktivnim delom pokažejo, da delajo dobro in jih narava resnično skrbi". Za organizacije, ki že imajo status, da delujejo v javnem interesu, pa je zahteva zgolj ta, da v pol leta skličejo skupščino in dokažejo članstvo.

Levica, LMŠ in SD na drugi strani predlagajo amandma, ki bi ohranil določilo, da ima vsaka nevladna organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave, pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih.

Nataša Sukič iz Levice je predlagan novi koalicijski amandma označila za "kozmetične popravke," a to "absolutno ni dovolj". Robert Pavšič (LMŠ) je spomnil, da se nevladniki strinjajo s prenovo zakonodaje, a zahtevajo dialog. "Pred vrati parlamenta je bilo na dežju več ljudi, ki so želeli samo to, da se jim prisluhne in da se naredi nekaj konstruktivnega na tem področju, ne pa, da se jih izključi. To je najlažje," je spomnil na proteste v času seje matičnega parlamentarnega odbora na to temo.

Rudi Medved (LMŠ) je izpostavil neprimernost vladnega pristopa k tematiki: "Ko govorimo o okoljevarstvenih organizacijah, se ureja malo tu v tem zakonu, pa malo v onem zakonu, potem bomo pa še malo v tem zakonu, tako kot pač nanese. Vse po nekih hitrih nujnih postopkih, vse interventno. Takšen način krojenja in sprejemanja zakonov je nesprejemljiv."

Ostro pismo: 'Resna grožnja demokratičnim zakonodajnim postopkom'

Slovenski vladi pa je pismo zaskrbljenosti zaradi nove zakonodaje danes poslala tudi evropska mreža okoljskih nevladnih organizacij Green10. "Ukrepi, ki so že sprejeti v protikoronski zakonodaji in naj bi se sedaj podaljšali do konca leta 2021, so po naši oceni v nasprotju z evropskimi okoljskimi standardi,"  je v pismu zapisala skupina. Prav tako jih je vlada sprejela brez javnega posvetovanja in brez rednih zakonodajnih postopkov. Vnašanje takih sprememb v zakon o ohranjanju narave, zakon o varovanju okolja, gradbeni zakon in zakon o umeščanju objektov v prostor, kot je bilo napovedano, bi predstavljalo "zaskrbljujoč razvoj znotraj EU".

"Sprejete in predlagane zakonodajne spremembe predstavljajo resno grožnjo demokratičnim zakonodajnim postopkom, učinkovitemu podnebnemu ukrepanju in zaščiti biotske raznovrstnosti," so zapisali evropski okoljevarstveniki. Izpostavili so evropske direktive in Aarhuško konvencijo, ki pozivajo k izboljšanju dostopa do postopkov sprejemanja odločitev na področju okolja in do sodnega varstva.

"Poskusi slovenske vlade omejiti vlogo nevladnih organizacij v teh zadevah nedopustno omejujejo in motijo že pridobljene pravice, zmanjšujejo pravno varnost na področju okoljske zaščite in ohranjanja narave ter bodo zato dosegli nasprotno," so dodali.

Slovensko vlado, ki bo leta 2021 predsedovala Svetu EU, so pozvali, naj spoštuje evropske okoljske standarde in demokratične procese, kot jih določajo evropska zakonodaja in Aarhuška konvencija. V času te krize potrebujemo "zelen in pravičen" gospodarski odziv, so še poudarili.