V četrtek potrdili 910 okužb z novim koronavirusom

V četrtek  je bilo opravljenih 4556 PCR-testov. Okužbo z novim koronavirusom so potrdili pri 910 osebah. Skupno je bilo pozitivnih 20 odstotkov testov. Opravili so tudi 19723 hitrih testov. Pozitivni so všteti v zgornjo številko, saj se vsi pozitivni rezultati na hitrih testih odslej potrjujejo še s PCR-testom. Trenutno je v državi 11200 aktivnih primerov okužbe.

UKC Ljubljana: Počasi se posamezni oddelki že vračajo k 'necovidnim' aktivnostim

Po podatkih vlade je umrlo sedem ljudi. Kot so sporočili, je hospitaliziranih 623 bolnikov s covid-19, na intenzivni negi je 114 bolnikov. Iz bolnišnice so odpustili 40 oseb. 

V četrtek se je število hospitaliziranih covidnih bolnikov v primerjavi s sredo povečalo za štiri, dva manj sta potrebovala intenzivno nego. V primerjavi s sredo se je zmanjšalo tudi sedemdnevno povprečje potrjenih okužb, ko je znašalo 768. V četrtek so iz bolnišnic odpustili nekaj manj bolnikov kot pretekle dni, nekaj več pa jih je bilo v bolnišnice sprejetih, a še vedno govorimo o trendu upadanja števila covidnih bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo, sporoča vlada. 

"Zadržano optimistično sporočamo trenutne podatke o številu Covid bolnikov v osrednji bolnišnici. Postopno in počasi se zaradi uporabe novih začasnih kapacitet DTS za obolele s Covid pozamezni oddelki Interne klinike že vračajo nazaj necovidnim aktivnostim, " pa so sporočili z UKC Ljubljana.

Število vseh hospitaliziranih covid bolnikov v UKC Maribor pa znaša 110. Od tega je na intenzivnem zdravljenju 28 pacientov. V četrtek je žal umrl pacient. Skupno število vseh do sedaj odpuščenih covid bolnikov pa se je povzpelo do številke 1572, so sporočili z UKC Maribor. 

Iz SB Celje pa sporočajo, da se zapirajo Covid-2 oddelek, po tem ko so v preteklih dneh že zaprli oddelek Covid-4. 

Ponovno se krepijo nekatera žarišča po državi

Po besedah  vladne govorke Maje Bratuša smo v skladu z načrtom sproščanja ukrepov še vedno v oranžni fazi, ponovno pa se krepijo nekatera žarišča po državi, še posebno v obalno-kraški regiji. Zato je ponovno pozvala k spoštovanju ukrepov: "Skrbimo za higieno rok in kašlja, ohranjajmo medsebojno razdaljo, ko na primer stojimo v vrsti, četudi je to na prostem, in predvsem nosimo masko."

Spomnila je, da je treba v skladu z odloki masko nositi v zaprtih javnih prostorih in tudi na prostem, če ne moremo zagotavljati vsaj dvometrske medosebne razdalje. Ko se odpravimo na sprehod, na primer po mestnem središču, ko gremo v soboto na mestno tržnico ali ko se sprehajamo po priljubljenih sprehajališčih in izletniških točkah, medosebne razdalje z ljudmi, ki niso del našega mehurčka, ne moremo držati, je opozorila. In dodala, da čeprav je možnost okužbe na prostem manjša kot v zaprtih prostorih, je kljub temu ne moremo povsem izključiti.

Med občinami, ki glede na potrjene nove okužbe izstopajo, je Bratuša omenila Ljubljano (94 novih okužb), Koper (62), Kranj (39), Maribor (29), Domžale (21), Kamnik (18), Novo Gorico (17), Rogaško Slatino (16), Jesenice, Izolo (po 14), Novo mesto (13), Šentjur, Postojno (po 12), Trbovlje, Velenje, Škofljico (po 11), Gornjo Radgono, Ilirsko Bistrico in Ormož (po 10).

Kot je navedla, 14-dnevno število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev na ravni države znaša 529 in se zadnje dni nekoliko znižuje. Regiji z najvišjo 14-dnevno pojavnostjo okužb ostajata obalno-kraška in primorsko-notranjska, prva s 748 in druga s 659 primeri na 100.000 prebivalcev.

Sedemdnevna pojavnost se ne znižuje več tako hitro, kot bi si želeli

Sedemdnevna pojavnost se po besedah Bratuše ne znižuje več tako zelo hitro, kot bi si želeli. Na ravni države znaša 249, najvišjo sedemdnevno pojavnost okužb pa ima obalno-kraška regija, ki bi, če bi ukrepi še vedno veljali po regijah, že prešla v rdečo fazo in bila zelo blizu tudi črni fazi. Rdeči fazi se približuje tudi primorsko-notranjska regija.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je število aktivnih primerov v Sloveniji ocenjeno na 11.182, skupno pa je bilo doslej potrjenih 183.396 okužb z novim koronavirusom. Po podatkih Sledilnika za covid-19 je doslej umrlo 3762 oseb s covidom-19.

Do vključno četrtka je bilo glede na poročanje v Elektronski register cepljenih oseb s prvim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepljenih 85.536 oseb, z drugim odmerkom pa 49.384, še kažejo podatki NIJZ.

V drugem valu epidemije ena glavnih nalog civilne zaščite kadrovska in materialna podpora zdravstvu

V drugem valu epidemije je ena glavnih nalog civilne zaščite kadrovska in materialna podpora zdravstvu. Pomagajo pri vzpostavljanju novih kapacitet v bolnišnicah in tudi pri množičnem testiranju, je navedel poveljnik Civilne zaščite RS (CZ) Srečko Šestan. Ob tem je izpostavil, da je državni načrt zaščite in reševanja aktiviran že rekordnih 124 dni.

Kot je na vladni novinarski konferenci pojasnil Šestan, je civilna zaščita struktura, ki zmore izvesti različne naloge, "tudi takšne, ki jih v svojem dolgoletnem delu ni še nikoli". Tako so se v spomladanskem prvem valu epidemije covida-19 soočili s skladiščenjem in distribucijo zelo veliko količine varovalne opreme. "Ampak ocenjujem, da smo se na to kar zelo hitro prilagodili," je dejal.

Po njegovih navedbah je bilo v prvem valu epidemije razdeljenih več kot 35 milijonov kosov različne zaščitne varovalne opreme. V tej akciji je sodelovalo veliko pripadnikov na vseh nivojih, zato so številke sodelujočih v prvem valu bistveno večje kot v drugem valu, ki sicer traja že veliko dlje. Skupaj je v prvem valu sodelovalo več kot 206.000 pripadnikov, kar je v povprečju 2600 na dan, v drugem valu pa jih je doslej delovalo nekaj več kot 170.000, kar je 1300 na dan, je pojasnil Šestan.

Kot je spomnil, so v prvem valu med drugim tudi zagotavljali in postavljali zabojnike za zdravstvene zavode in domove za starejše. Prav tako so ob zaprtju severne in zahodne meje nudili pomoč policiji na mejnih prehodih, gasilske enote so razkuževale objekte, na občinskem nivoju pa so tudi pomagali pri oskrbi ranljivih skupin.

"V drugem valu pa se je fokus pomoči preusmeril v zdravstvo na vseh nivojih," je pojasnil Šestan. Materialna pomoč je po njegovih besedah namenjena vzpostavitvi povečanih kapacitet v bolnišnicah, pri čemer je izpostavil več kot 200 postelj v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana. Na lokalnem nivoju so različne strukture po občinah na različne načine pomagale tudi pri vzpostavitvi rdečih con v objektih ali zunaj njih.

Kadrovsko pa po njegovih navedbah pomagajo v bolnišnicah, domovih za starejše in nekaterih zdravstvenih domovih, poleg tega denimo Slovenska vojska pomaga tudi pri množičnem testiranju v Ljubljani. CZ in druge strukture nudijo tudi pomoč pri postavitvi in organizaciji točk za množično testiranje prebivalstva. Prejšnji petek pa so že četrtič razvozili hitre teste v zdravstvene domove. Pri tem so bili deležni pomislekov o možnih težavah pri napačnih izvidih testiranja zaradi prevoza, a so jih skupaj z ministrstvom za zdravje in drugimi strokovnjaki prejšnji teden po dolgi razpravi ovrgli, je pojasnil Šestan.

Prepričan je, da so s svojimi strukturami odigrali pomembno vlogo v epidemiji, veliko občin pa je za pomoč uporabilo zelo različne strukture. "Tu se seveda kaže vsa tista razvejanost našega sistema prostovoljstva in prepričan sem, da je bila ta naša koordinacijska naloga dobro izpeljana v prvem in drugem valu," je dejal.

Spomnil je, da je državni načrt danes aktiviran že 124. dan. "To je rekord vseh rekordov," je dejal. Na vprašanje, do kdaj pričakuje, da bi lahko bil načrt še aktiviran, je pojasnil, da je načrt vezan na epidemijo in bo zagotovo zaprt, ko je bo konec.

V teh tednih Šestan s predsednikom republike Borutom Pahorjem tudi obiskuje regijske štabe po državi. Kot je pojasnil poveljnik CZ, v vseh regijah opozarjajo na težave, ki se že in se še bodo pojavljale po epidemiji, in sicer psihosocialne težave. Tu bo Šestanovem mnenju treba narediti še več. Čeprav ocenjuje, da centri za socialno delo in druge službe dobro delajo na tem področju, se boji, da bodo morali ob toliko težavah pomagati tudi drugi.