V Italiji zabeležili najmanj novo okuženih od konca februarja

Avstrija naj bi razmišljala, da bo sredi meseca odprla meje z vsemi sosedami, še najbolj pod vprašanjem naj bi bila Italija, vse naj bi bilo odvisno od razvoja epidemije koronavirusa na Apeninskem polotoku. Avstrija se je že dogovorila z Nemčijo, Švico in Lihtenštajnom, da s 15. junijem popolnoma odpre meje. Prav tako naj bi Avstrija s tem datumom odprla meje s Češko, Slovaško in Madžarsko, saj da so se države načelno že dogovorile o tem prejšnji teden.

Meje pa naj bi se sredi meseca odprle tudi s Slovenijo, ki je doslej zaman čakala na pozitivne signale z Dunaja. "Razvoj s Slovenijo je zelo pozitiven in verjamem, da smo na dobri poti," je minuli konec tedna dejal avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg. Tudi na MZZ so nedavna ugibanja o odprtju meje med Avstrijo in Slovenijo ocenili, kot da se stvari gibljejo v pravo smer. Več pa zaenkrat ne želijo komentirati, saj nimajo uradnih informacij in je težko napovedati, kaj se bo v resnici zgodilo. Slovenska veleposlanica na Dunaju Ksenija Škrilec je spomnila na trenutno izredno nizko število okuženih z novim koronavirusom v Sloveniji in na učinkovitost ukrepov, zato ne razume zadržanosti Avstrije. Po njenem mnenju ni mogoče argumentirati, da je Slovenija pri meji deležna drugačne obravnave od ostalih sosed. K odprtju meje med državama je med drugim danes pozvala tudi Zdravniška zbornica Slovenije. S tem bi se omogočilo tudi ponovno vzpostavitev vezi, ki obstajajo med državljani obeh držav, in ohranilo ali celo nadgradilo dobre odnose med njima, so zapisali.

Glede Italije pa naj bi bilo veliko odvisno od epidemiološke slike ter vlade v Rimu, ki mora odločiti, ali bo popolnoma odpravila omejitve gibanja. Če bodo omejitve odpravili le za nekatere dežele, bi Avstrija odprla meje za prebivalce teh dežel. Kancler Sebastian Kurz je sicer v nedeljo podvomil, da bo Italija na vrsti že sredi junija.

Meje odpirajo tudi Češka, Malta in Tunizija

Češka vlada je sporočila, da bodo lahko češki državljani od 15. junija potovali v 29 evropskih držav, v Češko pa bodo lahko brez omejitev vstopili državljani 19 evropskih držav, med katerimi je tudi Slovenija. Glede na odločitev vlade v Pragi bodo lahko na Češko brez omejitev potovali državljani Avstrije, Bolgarije, Cipra, Estonije, Finske, Grčije, Hrvaške, Islandije, Latvije, Litve, Lihtenštajna, Madžarske, Nemčije, Norveške, Poljske, Romunije, Slovaške, Slovenije in Švice. Državljani Andore, Belgije, Danske, Francije, Irske, Italije, Luksemburga, Nizozemske, Portugalske in Španije, ki glede na epidemiološke razmere veljajo za rizične države, bodo morali ob prehodu češke meje pokazati negativen test za novi koronavirus. V nasprotnem primeru bodo morali v karanteno.

Malteške oblasti pa so sporočile, da bodo 1. julija odprle meje za turiste iz 16 evropskih držav, Izraela ter z italijanskih otokov Sicilije in Sardinije. Na seznamu evropskih držav so Avstrija, Ciper, Češka, Estonija, Danska, Finska, Irska, Islandija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Norveška, Slovaška in Švica, med njimi pa ni Slovenije.

Tunizijska vlada je po seji nacionalnega odbora za boj proti covidu-19 sporočila, da bodo kopenske, morske, zračne meje začeli odpirati 27. junija. Tunizija je svoje meje zaradi pandemije zaprla pred več kot tremi meseci. Vlada je prav tako odločila, da bodo od četrtka znova dovoljena potovanja med mesti. Znova se bodo odprli tudi hoteli, restavracije, kulturne ustanove, muzeji in mošeji, pri čemer bo obisk omejen na polovico zmogljivosti. V tej severnoafriški državi so do zdaj potrdili 1086 okužb z novim koronavirusom in 48 smrtnih primerov zaradi covida-19.

Francozi spet lahko obiščejo svoje priljubljene kavarne in restavracije

V Franciji pa so se prejšnji konec tedna znova odprli parki in vrtovi, danes pa bodo v okviru druge faze rahljanja ukrepov za zajezitev novega koronavirusa goste sprejeli gostinski lokali, v katerih strežejo hrano in pijačo. "Več ur smo čistili," je dejal Theo Stuzmann, vodja natakarjev v znani strasbourški restavraciji Maison Kammerzell. Pred današnjim odprtjem so opravili še temeljito dezinfekcijo. "Danes vlada optimizem," pa je dejal Herve Becam iz sindikata gostinske dejavnosti Umih.

V Parizu, kjer novi koronavirus ostaja bolj prisoten kot drugod po Franciji, bodo kavarne, bari in restavracije za zdaj obratovali samo na zunanjih terasah. Ob pričakovani gneči v gostinskih lokalih je pariški mestni svet izdal dovoljenje za postavitev miz na pločnike, parkirna mesta in druge javne prostore. Prav tako so več ulic zaprli za avtomobilski promet.

Širjenje virusa, zaradi katerega je v Franciji umrlo 29.000 ljudi, je pod nadzorom v večjem delu Francije. Varna območja so označena z zeleno barvo, pariška regija ter prekomorski ozemlji Francoska Gvajana in Mayotte pa so še vedno pod oranžno barvo, kar pomeni visoko tveganje za okužbo. V Franciji so še naprej prepovedana javna zbiranja več kot desetih ljudi, in sicer do 21. junija. Zaščitne maske so še vedno obvezne na sredstvih javnega prevoza, postajah in letališčih. V restavracijah lahko sedi skupaj za mizo do deset ljudi, med mizami mora biti razdalja najmanj meter. Danes se znova odprejo plaže, spet so dovoljene poroke. Po vsej državi se postopoma odpirajo osnovne šole, na zelenih območjih pa tudi srednje.

Danes začne delovati tudi mobilna aplikacija StopCovid, ki uporabnika obvesti, če je bil v bližini osebe, ki je bila pozitivna na testu za novi koronavirus.

V Italiji najmanj okuženih od 26. februarja

V zadnjih 24 urah se je v Italiji s covid-19 okužilo 178 oseb, kar je najmanj od 26. februarja. Oddelek civilne zaščite je sporočil, da so v Lombardiji zabeležili 50 novih primerov, v nedeljo 210, kar je 28 odstotkov nacionalnega porasta. V zadnjih 24 urah je v Lombardiji umrlo 19 oseb, v nedeljo 33. Skupno število vseh oseb, ki so se v Italiji okužile s covid-19, so ga prebolele, so še vedno okužene ali so bolezni podlegle, pa je 233.197.

V sosednji Avstriji so zabeležili 16.733 vseh okuženih s covid-19, od tega je 668 oseb umrlo, 15.596 pa jih je ozdravelo. Na Madžarskem se je okužilo 3.921 oseb, 532 jih je umrlo, 2.160 pa ozdravelo. Na Hrvaškem pa so zabeležili 2.246 vseh okuženih, od tega so 103 osebe umrle, 2.077 pa jih je uspešno okrevalo.

V Južni Ameriki so doslej potrdili več kot milijon primerov okužb in prek 50.000 smrti

V Mehiki je število smrtnih žrtev v ponedeljek preseglo 10.000, potem ko je v zadnjem dnevu za to boleznijo umrlo še 237 ljudi. Mehika je med državami Južne Amerike po številu smrtnih žrtev covida-19 na drugem mestu, za Brazilijo, kjer je umrlo že več kot 30.000 ljudi. Kljub naraščajočim številkam je Mehika v ponedeljek začela vračanje v t. i. novo normalnost. Odvisno od regij in tamkajšnje epidemiološke situacije se tako lahko nadaljujejo nekatere gospodarske dejavnosti, ki ne veljajo za nujne.

"Danes smo začeli proizvodnjo, vezano na avtomobilsko, rudarsko in gradbeno industrijo," je dejal mehiški predsednik Andres Manuel Lopez Obrador in ponedeljek označil za poseben dan. Kot je dejal, je postopen premik proti novi normalnosti na področju proizvodnih, ekonomskih, družbenih in kulturnih dejavnosti nujen za nacionalno gospodarstvo in dobrobit ljudi. Turistično dejavnost v državi bodo oživili prihodnji teden. Hoteli in plaže bodo začeli znova sprejemati goste 8. junija. Mehika je vse razen nujnih dejavnosti sicer zaprla 23. marca. 

V Južni Ameriki so doslej potrdili več kot milijon primerov okužb in prek 50.000 smrti - veliko večino resda v Braziliji, a številke naraščajo tudi drugod. V ponedeljek so bile iz te regije kar štiri od desetih držav z najvišjim številom novih okužb, je posvarila Svetovna zdravstvena organizacija. Največ so jih našteli v Braziliji, Peruju, Čilu in Mehiki, a vse več novih primerov dnevno potrdijo tudi v Argentini, Boliviji, Kolumbiji in na Haitiju.

V Čilu se je glede na podatke ameriške univerze Johnsa Hopkinsa potrjeno okužilo že več kot 100.000 ljudi, umrlo jih je okrog 1100. Da bi ustavili širjenje virusa, je širše območje prestolnice Santiago de Chile že več tednov v karanteni. Zdravstveni sistemi številnih držav so pod velikim pritiskom. V Čilu je zdravniška zbornica že pred dnevi posvarila, da so zasedene že skoraj vse postelje na intenzivni negi.