Vlada je na današnji dopisni seji še za 30 dni podaljšala epidemijo nalezljive bolezni covid-19, ki jo je razglasila z 19. oktobrom, so sporočili iz Urada Vlade RS za komuniciranje (Ukom). Odlok o podaljšanju epidemije začne veljati v sredo, na območju celotne države.
"V Republiki Sloveniji se glede na uradne podatke o številu okuženih soočamo z drugim valom epidemije nalezljive bolezni covid-19. Še vedno smo priča njenemu hitremu širjenju med populacijo, ki močno presega normalno obolevnost oziroma incidenco," so ob tem zapisali na Ministrstvu RS za zdravje. Kot dodajajo, aktualne epidemiološke razmere v zvezi s širjenjem okužbe z virusom Sars-Cov-2 zahtevajo ponovno, a časovno omejeno, razglasitev epidemije na celotnem območju Slovenije, saj vse statistične regije dosegajo oziroma presegajo stopnjo incidence, ki zahteva razglasitev epidemije.
Odlok, s katerim bo podaljšana razglasitev epidemije, bo tako veljal do 17. decembra, pa so še sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.
V nedeljo smo potrdili 501 novo okužbo, umrlo je 34 bolnikov s covidom-19
V nedeljo smo v Sloveniji sicer opravili 1792 testov na novi koronavirus, pri tem pa odkrili 501 novo okužbo, je dopoldne sporočila vlada. Kljub nižjemu številu potrjenih primerov pa delež pozitivnih testov ostaja velik – 28-odstoten.
Število hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 se je v primerjavi s soboto, ko se jih je v bolnišnicah zdravilo 1261, povečalo za tri, v enotah intenzivne terapije pa za šest. V domačo oskrbo so odpustili 38 bolnikov.
Največ okužb je bilo v Kočevju, in sicer 44, v Ljubljani 39, v Preddvoru 18, v Radovljici 16, v Domžalah in Izoli po 10. Na vzhodu države izstopajo Prevalje z 18 okužbami. Okužbe v Kočevju, Preddvoru in Prevaljah so predvsem posledica vdora virusa v domove starejših občanov, je na današnji dopoldanski novinarski konferenci pojasnil vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin.
V Domu starejših na Fari na Prevaljah so zaznali 13 novih okužb pri stanovalcih. Skupaj je tako okuženih 31 stanovalcev in sedem zaposlenih.
V Domu starejših občanov Kočevje imajo 32 novih okužb, v rdeči coni pa imajo trenutno nameščenih 77 stanovalcev.
V Domu za varstvo odraslih Velenje trenutno beležijo 53 okuženih varovancev in 12 zaposlenih. Kot je za 24ur.com pojasnila direktorica doma Violeta Potočnik Kranjc, štirje potrjeno okuženi stanovalci potrebujejo bolnišnično zdravljenje, 49 pa so jih danes preselili v Mladinski hotel Velenje, kjer so po priporočilih koordinatorjev ministrstva za zdravje vzpostavili rdečo cono. "Nekaj jih ima blage simptome, pokašljujejo, ostali so popolnoma brez simptomov," je dejala direktorica. Prostore doma bodo zdaj temeljito razkužili, nato pa bodo (po potrjenih negativnih brisih) stanovalce pričeli postopoma premeščati nazaj v belo cono. Prvo okužbo so sicer potrdili pred dobrima dvema tednoma. Trije zaposleni, ki so bili okuženi, so se po karanteni tako že vrnili na delovno mesto, so še pojasnili v velenjskem domu.
Po Kacinovih navedbah podatki zadnjega tedna sicer kažejo, da se razmere počasi stabilizirajo ter da trend na novo odkritih okužb pada. To potrjuje tudi število R, ki trenutno znaša 0,93, kar pomeni, da 10 okuženih na novo okuži devet oseb.
Število na novo odkritih okuženih v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev – tako Kacin – sicer kaže, da smo vrh drugega vala epidemije že dosegli. Dnevno število na novo odkritih okužb pa nakazuje, da se je zaradi okužb v zadnjih štirih dneh padec krivulje upočasnil oziroma se krivulja izravnava.
Tudi podatki za posamezne statistične regije so se nekoliko izboljšali. Na Gorenjskem število okužb še naprej hitro pada in se je spustilo na 1237, najmanj okuženih, in sicer 410 na 100.000 prebivalcev, pa je v obalno-kraški regiji. Je pa medtem število okužb v Pomurju naraslo – na 1626. Tako je Pomurje trenutno najbolj prizadeta regija.
Umirjanje razmer in predvsem padanje števila novih okužb na dnevni ravni pa žal še vedno poteka prepočasi, je ob tem še poudaril vladni govorec. Epidemiološke razmere ostajajo resne, tudi število oseb, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo, še naprej ostaja visoko.
Vlada je bila zato po njegovih besedah prejšnji teden primorana sprejeti nove, dodatne ukrepe. Z današnjim dnem se je za 14 dni zaustavil javni potniški promet, zaprte so številne nenujne gospodarske dejavnosti.
"Vlada se zaveda, da omejitve gospodarskega in družbenega življenja močno vplivajo na naš vsak dan, da so stiske ljudi zaradi tega vedno večje. Velik del prebivalstva je dodatno obremenjen tudi zaradi podaljšanja spremenjenega načina šolanja in odločitve o prekinitvi delovanja javnega potniškega prometa za dva tedna," je ob tem poudaril Kacin.
Epidemiologi in zdravniška stroka po njegovih navedbah menijo, da trenutno, ko še nimamo učinkovitega cepiva, omejevanje medsebojnih stikov, ob doslednem upoštevanju vseh ostalih samozaščitnih ukrepov in vseh ukrepov, ki jih je vlada sprejela na predlog stroke, ostaja edini način za zamejevanje širjenja novega koronavirusa.
Gantar: ukrepe bi lahko sproščali čez dva tedna
Minister za zdravje Tomaž Gantar pa pričakuje, da bodo sprejeti ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa pokazali učinke v 14 dneh. Poudaril je, da je epidemija trenutno pod kontrolo, začeli bodo tudi pripravo kriterijev za sproščanje ukrepov. "Računam, da bomo čez 14 dni, kot je bilo napovedano, začeli sproščanje," je dejal ob robu seje DZ.
"Mislim, da bomo z novimi ukrepi uspeli krivuljo prevesiti navzdol. To je tisto, kar si želimo," je povedal. Sproščanje ukrepov je dogovor med strokovno skupino in vlado. "Pogovarjali smo se precej o otrocih, o prvi triadi, težavah drugih in verjetno bomo na teh področjih morali najprej razmišljati o sproščanju, seveda ob upoštevanju vseh ukrepov, ki so za to potrebni," je povedal.
A je dodal, da je zdravstveni sistem še vedno zelo obremenjen. "Izredne obremenitve je gotovo mogoče pričakovati še nekaj časa. Težave so z res visokim številom okužb pri zdravstvenih delavcih in mislim, da je to tisti ključni moment pri delu zdravstvenega sistema," je povedal.
Na očitke, da bi bilo treba ukrepe sprejeti prej, pa Gantar odgovarja, da je "po bitki lahko biti general". Pojasnil je, da so 26. oktobra začeli sprejemati ukrepe, a tudi takrat niso bili sprejeti z navdušenjem. Povedal je, da je bilo precej zaostritev ukrepov, nekateri so prinesli tudi rezultate, a ne zadostnih. A je trenutno težko najti razloge, zakaj ni bilo ustreznih rezultatov.
Poudaril je, da je treba nenehno iskati ravnovesje med delovanjem zdravstvenega sistema, gospodarsko škodo in posledicami novega koronavirusa. "To ravnovesje je včasih težko najti. Danes bi gotovo, če pogledam nazaj, verjetno želel bistveno strožje ukrepe že prej. O tem smo razpravljali. Kot rečeno argumenti ene in pa druge strani so vedno različni," je pojasnil. "Situacija gotovo ni črno-bela," je poudaril minister. Po njegovem mnenju je težko tehtati med odločitvami.
Prav stanje epidemije covida-19 je bilo v ospredju današnje seje DZ, poslanci so na to temo premierju Janezu Janši zastavili tudi več vprašanj.
Pred sejo je vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat poudaril, da je situacija pod nadzorom. "Gotovo, da kakšen ukrep ni bil idealen. Nismo idealni, delamo pa po najboljši volji," je povedal.
Da situacija ni čisto pod nadzorom in so razmere zelo resne, pa je ocenil predsednik LMŠ Marjan Šarec. "Zato mora vlada sprejemati take ukrepe," je dodal. Poudaril je, da Janše nikoli ni videl reči, da je karkoli naredil narobe. "Glede na to, kako Janša sebe že 30 let predstavlja kot nezmotljivega, me čudi, ali so mu magične moči pošle, da ne vidi več za mesec naprej, ali je kaj drugega," je še povedal.
Vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper pa je v izjavi za medije poudarila, da upa, da so razmere pod nadzorom. "Kolikor vemo, za zdaj še ni bilo človeka, ki bi ostal brez zdravstvene oskrbe, kar je ključno," je dejala Kociprova. V stranki sicer menijo, da je vlada drugi val podcenila. Moti jih zlasti, "da vlada ni usmerila vseh moči, znanja in strokovnosti v reševanje krize, ampak se ukvarja s kadrovanjem in spreminjanjem naše družbe".
Opozorila je predvsem na ukrep zapiranja šol in ponovila opozorilo, da bodo največje žrtve epidemije prav šolarji ter dijaki. "V SAB apeliramo, da se pri tem ukrepu res tehta ne samo zdravstvena varnost ampak tudi korist in škoda za otroke," je povedala.
"Menim, da nam zdaj ne bo nič koristilo, če bomo s prstom kazali, kaj je bilo. Pomembno je, kako priti čim lažje iz zdravstvene krize," je povedal vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. Napovedal je, da bodo sodelovali pri vsem, kar pomaga državljanom.
Koordinator Levice pa je tudi v izjavi ponovil, da je danes Janša predvsem povedal, "da ne razume državljanov". Ob tem je izpostavil komunikacijo, spomnil na razglasitev epidemije na družbenem omrežju Twitter, politična obračunavanja in kadrovanje.
V šempetrski bolnišnici ob epidemiji reorganizirali delo, primanjkuje predvsem kadra v zdravstveni negi in nekatere opreme
V Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica pa so se po besedah v. d. predstojnika tamkajšnjega urgentnega centra Erika Sedevčiča ob epidemiji dobro organizirali. Izziv jim predstavlja kader, predvsem v zdravstven negi. Primanjkuje jim tudi medicinske opreme, ki se uporablja pri nadzoru najtežjih bolnikov, a se stanje izboljšuje.
Da je delo pri njih zelo dobro in varno organizirano, po Sedevčičevih besedah kaže podatek o zelo nizkem številu vdorov okuženih bolnikov v belo območje; zabeležili so le nekaj posameznih primerov, kjer pa prenosa okužbe na druge bolnike in osebje ni bilo.
Kot je povedal na dopoldanski vladni novinarski konferenci, so jih prizori iz Italije že zgodaj spodbudili k ukrepanju. Uvedli so spremenjeno delovanje bolnišnice tako, da so covidni bolniki čim bolj ločeni od drugih. Pred urgentnim centrom so postavili najprej šotore, nato bivalne zabojnike. Za bolnišnično zdravljenje covidnih bolnikov so preoblikovali staro bolnišnično zgradbo, ki je odmaknjena od večine drugih bolnišničnih dejavnosti in ne premore osrednjega prezračevalnega sistema, ki bi sicer lahko predstavljal pot prenosa okužbe.
V prvem valu epidemije je bilo v goriški regiji k sreči izjemno malo okuženih, še manj obolelih in nič hospitaliziranih, je spomnil Sedevčič. V drugi val so vstopili bolj pripravljeni. V stari bolnišnični zgradbi so najprej uredili prostore za negovalni oddelek za bolnike s covidom-19, kamor so kot prva bolnišnica v Sloveniji sprejeli 22 asimptomatskih oskrbovancev dom za starejše iz drugih delov države.
Kasneje so negovalni oddelek še širili ter ga preoblikovali v akutni oddelek in enoto za intenzivno terapijo za covidne bolnike. "Velik izziv predstavlja ustrezna medicinska oprema, ki je nimamo dovolj, vendar se na tem področju stanje bistveno izboljšuje, saj vsak dan prispe kak kos nove opreme," je povedal Sedevčič. Dodal je, da gre tu v največji meri zasluga ministrstvu za zdravje, ki jim je omogočilo nabavo dražjih aparatur, sredstva pa so jim pripravljeni v velikem številu donirati tudi lokalno gospodarstvo, posamezniki in novogoriška občina. Med opremo, ki jim je primanjkuje, je omenil predvsem monitorje za nadzor vitalnih funkcij, oksimetre, prenosni rentgenski aparat in ultrazvočni aparat.
Še večji izziv po njegovih besedah predstavlja kader, ki ga je kronično premalo predvsem na področju zdravstvene nege, zaradi česar so morali bolnišnično delo reorganizirati z združevanjem oddelkov. Sicer pa jim pri delu pomagajo vsi njihovi specializanti in tudi prostovoljci. Skupaj je v delo na oddelku za covidne bolnike vključenih deset zdravnikov in 38 zaposlenih s področja zdravstvene nege. Vsem se je za njihovo delo zahvalil. Kot je dejal "delajo v izjemno težkih in stresnih pogojih z eno samo željo: pomagati bolnikom".
Ob tem pa je dodal, da skorajda ne mine dan, da jih "dobrotniki ne bil presenetili s kulinaričnimi presenečenji" in s tem pokazali, da jim je mar za njih in njihovo delo in da cenijo trud, ki ga vlagajo v zdravljenje bolnikov.
Na današnji dan se v šempetrski bolnišnici na navadnem oddelku za covidne bolnike zdravi 27 oseb, sedem jih zdravijo v enoti za intenzivno terapijo. Skupaj so doslej zdravili 106 covidnih bolnikov, od tega 12 v enoti za intenzivno terapijo. Polovica jih je iz občin, ki tudi sicer gravitirajo v njihovo bolnišnico, drugi so iz ostalih predelov Slovenije. Povprečna starost covidnih bolnikov pri njih je 72 let, najmlajši je bil star 27 let, najstarejši pa 99 let. Do danes je v bolnišnici umrlo 16 covidnih bolnikov. V povprečju so bili stari 86 let.
Kot je poudaril Sedevčič, pa niso pozabili niti na ostale bolnike. Redno dejavnosti so zagotavljali vse do konca oktobra, zdaj to ni več mogoče v celoti. Urgentni center pa deluje kot običajno in ne bodo zavrnili nobenega urgentnega pacienta, je poudaril.
KOMENTARJI (1636)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.