Včeraj je bilo tako pozitivnih 12,6 odstotka vseh PCR-testov. Opravljenih je bilo tudi 6285 hitrih antigenskih testov, a število pozitivnih ni znano, saj jih potrjujejo še s PCR-testi.
Hospitaliziranih je 463 oseb s covidom-19, 87 se jih zdravi na oddelkih za intenzivno terapijo. Gre za višje številke kot dan prej, ko je bilo hospitaliziranih 463 obolelih, 83 na oddelkih za intenzivno terapijo.
4-dnevna incidenca na 100.000 prebivalcev v Sloveniji znaša 486. Najvišjo incidenco beležimo v obalno-kraški in koroški regiji, najnižjo pa v Posavski. Najvišjo 7-dnevno incidenco pa beležimo na Koroškem, Goriškem, v Zasavju in na Gorenjskem. Sedem dnevno povprečno število potrjenih primerov znaša 696.
Posavka in jugovzhodna regija sta se že obarvali v rumeno, a pogoji za vstop v rumeno fazo na nacionalni ravni še niso bili izpolnjeni, je na vladni novinarski konferenci dejala vodja konference Maja Bratuša.
Bistvenega zmanjševanja števila okužb ne zaznavamo, je na vladni novinarski konferenci dejala Mateja Logar, vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje. Poudarila je tudi, da se število okužb v regijah, kjer so se odprle terase gostinskih lokalov, ne zvišuje. "To dokazuje, da lahko z doslednim upoštevanjem ukrepov sproščamo določene storitve."
Vse več evropskih držav medtem začasno ustavlja cepljenje z AstraZeneco, za to se je v nedeljo odločila tudi Nizozemska. Pozno popoldne je je vlada odločila, da začasno prekinja s cepljenjem z AstraZeneco. Logarjeva je sicer poudarila, da se stranski učinki pojavljajo po cepljenju z vsemi tremi cepivi. Gre za večinoma za blage reakcije in pričakovane nezaželene učinke. Spremljajo tudi resne nezaželene učinke, a povečanja ne opažajo.
"Povezava med pojavom tromboebolični dogodkov in cepljenjem je še nepreverjena. Podatki ne kažejo, da bi bila pojavnost tromboeboličnih dogodkov večja po cepljenju," je dejala Logarjeva. Tako Evropska agencija za zdravila kot tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) poudarjajo, da je povezava pojava krvnih strdkov in cepljenja s tem cepivom še nepreverjena, pojavnost krvnih strdkov pri cepljenih ni večja kot pri splošni populaciji. Tako organizaciji ocenjujeta, da je korist cepljenja bistveno večja od tveganja za resne neželene učinka, zaradi česar priporočata, da se cepljenje nadaljuje.
Logarjeva je komentirala tudi več bolniških odsotnosti na eni izmed velenjskih šol po cepljenju zaposlenih. Dejala je, da je nenavadno, da bi se znotraj ene šole pojavilo toliko stranskih učinkov. "Morda so bili na tej šoli slabše seznanjeni z možnimi neželenimi učinki in so zato odreagirali bolj prestrašeno, kot bi bilo potrebno."
Podatka o tem, koliko učiteljev je odpovedalo cepljenje s cepivom AstraZenece, Logarjeva nima. Po njeni oceni pa je vzrok za odpovedovanje cepljenja v slabi seznanjenosti možnih neželenih učinkov, zlasti v primerjavi s tveganjem za zaplete ob prebolevanju covida-19. Ob tem je opozorila tudi na to, da ima lahko posameznik blago obliko covida-19, a ga lahko pozneje doleti covidni sindrom, ki se kaže v prizadetosti številnih organov.
Logarjeva je poudarila, da za cepljenje ni drugih zadržkov kot alergija na katero od sestavin cepiva. Tako ni med zadržki prejemanje oralne kontracepcije ali hormonsko nadomestno zdravljenje.
Koordinator za logistični del množičnega cepljenja Jelko Kacin je pretekli teden dejal, da bi v Sloveniji lahko dvignili starostno omejitev za cepljenje z AstraZeneco. Logarjeva je danes dejala, da podatki iz Velike Britanije, kjer so s tem cepivo cepili vse starostne skupine, kažejo, da je bila učinkovitost AstraZenece pri starejših od 70 let primerljiva z učinkovitostjo cepiva Pfizer. Svetovalna skupina je zato podala pozitivno mnenje, da se lahko starostna omejitev umakne.
Strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana doc. dr. Marko Pokorn pa je poudaril pomen nošenja zaščitnih mask, tudi v šolah med otroško populacijo. Maske so po priporočilih WHO primerne za otroke, starejše od 6 let. Dokazov, da je nošenje mask pri otrocih za njih nevarno ali škodljivo, ni, je poudaril Pokorn. "Korist nošenja mask je večja od potencialne škode." Maske naj bi nosili predvsem otroci nad 12. letom starosti, saj za njih veljajo enaka pravila kot za odraslo populacijo.
Obenem je pojasnil, da pri večini zdravih otrok okužba z ovim koronavirusom ne poteka huje, opozarja pa na pojave večorganskega vnetnega sidroma. "Bolj so v ospredju ti primeri večorganskega vnetnega sidroma, ki sledi navadno zelo blagi ali celo brez bolezenskih znakov potekajoči okužbi," je pojasnil Pokorn. Težji potek covida-19 je lahko pri otrocih s kroničnimi boleznimi.
Zaradi večorganskega vnetnega sindroma so po podatkih Pokorna v tem času zdravili nekaj manj kot 30 otrok, večinoma na pediatrični kliniki. Nihče ni umrl, je bil pa pri nekaterih bolnikih potek bolezni precej težak, je dejal.
Prve raziskave so pokazale, da so otroci manj dovzetni za okužbo z novim koronavirusom in da jo prebolevajo asimptomatsko. Ko so se raziskave jeseni nadaljevale, pa se je pokazalo, da so tudi otroci dovzetni za okužbe in predvsem večji otroci so lahko vir okužb za odrasle. Pokazalo se je tudi, da gibanje virusa v otroški populaciji okužb odraža tudi intenziteto kroženja v splošni populaciji.
Glede cepljenja otrok in mladostnikov s kroničnimi boleznimi pa je dejal, da je cepivo Pfizer registrirano za starejše od 16. let, zato so podali predlog posvetovalni skupini za cepljenje, naj se za kronične bolnike oziroma najbolj ranljive skupine omogoči cepljenje s Pfizerjem, torej od starosti 16 let naprej. Za mlade nad 18. letom starosti pa je že sedaj registrirano cepivo AstraZeneca, je še dodal Pokorn.
Pfizer sicer že opravlja klinično študijo v starostni skupini med 12 in 15 letom starosti. "Strokovnega razloga, zakaj to cepivo ne bi bilo primerno tudi za otroke ni. A zavezani smo znanosti," študije pa so bile do zdaj opravljene v skupini starejših od 16 let, še pravi Pokorn.
KOMENTARJI (556)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.