V nedeljo 428 okužb. Beovićeva: Stanje se še ne umirja

Vodja svetovalne skupine za covid-19 dr. Bojana Beović je v oddaji Svet na Kanalu A ocenila, da se stanje v državi še ne umirja, zato ne moremo govoriti o odpiranju države. Glede omejitve gibanja na občine je poudarila, da imajo nekatere evropske države še strožje ukrepe, prebivalci pa se lahko gibajo le kakšen meter od doma. 

Tudi številne raziskave kažejo, da je omejevanje mobilnosti eden od ukrepov, ki najbolj delujejo, meni Beovićeva. 

Kot je dejala, moramo epidemijo dojemati kot skupni problem, ki ogroža zdravje vseh nas. Posledice na gospodarstvo so prav tako hude, zato pa imamo vsi motiv, da se res potrudimo in preprečimo prenose, je dodala. 

Če naslednjih 14 dni ne bomo hodili na obiske, v službah pa vzdrževali primerno razdaljo, bi lahko sredi decembra dočakali sproščanje ukrepov. Rezultat je odvisen od vseh nas, če začnemo ta hip, nam lahko uspe, je dejala. 

Beovićeva je spregovorila tudi o smučanju. Po njenem mnenju smučanje ni zelo tvegana aktivnost, če seveda ne prihaja do srečevanja smučarjev iz različnih gospodinjstev. Na druženje v kočah pa bo treba pozabiti, pravi Beovićeva. 

V nedeljo 428 novih okužb 

Kot je sporočila vlada, smo sicer v nedeljo opravili 1880 testiranj na novi koronavirus. Potrjenih je bilo 428 primerov okužbe, kar pomeni, da delež pozitivnih testov znaša 22,8 odstotka. To je dobra novica, če upoštevamo, da so bili sobotni rezultati precej slabši: delež pozitivnih testov je bil več kot 30-odstoten.

Je pa nedelja terjala visok smrtni davek: umrlo je 51 bolnikov s covidom-19, kar je drugo največje število v posameznem dnevu doslej. Več jih je bilo le 23. novembra, ko je umrlo 59 covidnih bolnikov. V bolnišnicah se zdravi 1298 okuženih z novim koronavirusom, od tega jih 205 potrebuje intenzivno terapijo. Iz bolnišnice so v nedeljo v domačo oskrbo odpustili 36 bolnikov.

"Epidemiološka slika na žalost še ne vzbuja večjega optimizma, je pa moč ugotovitvi, da se stanje v nekaterih regijah le izboljšuje, na primer v gorenjski in osrednjesloveski regiji," je na današnji novinarski konferenci dejal vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin.

Gorenjski je namreč 14-dnevna pojavnost okužb padla z 2000 na 888 okuženih na 100.000 prebivalcev. Ta hip sta po Kacinovih besedah najbolj izpostavljeni koroška in pomurska regija. Pojavnost sicer narašča tudi v drugih regijah, kot so savinjska, posavska, zasavska, obalno-kraška in primorsko-notranjska, je dejal govorec.

Žal še vedno ostaja visoko tudi število oseb, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo. Kacin je na konferenci predstavil podatke, ki nakazujejo, da je bilo čez vikend sicer sprejemov v bolnišnice manj kot prejšnje dni, a je bilo izjemno malo odpustov, zato se je število bolnikov v bolnišnicah povečalo. Več odpustov sicer pričakujejo danes.

V domovih za starejše je po Kacinovih besedah Kacina ozdravelo 98 stanovalcev in 63 zaposlenih. Na novo okuženih pa je v domovih 38 stanovalcev, kar pomeni, da je skupno aktivno okuženih 2733. S koronavirusom se je okužilo tudi še 20 zaposlenih, tako da je aktivno okuženih delavcev 1172, "kar je precejšen porast".

V socialno-varstvenih zavodih, ki skrbijo za ljudi s posebnimi potrebami, pa je trenutno okuženih 199 uporabnikov, kar je deset več kot dan prej, in 121 zaposlenih, kar je pet zaposlenih več kot dan prej.

Na vprašanja glede sproščanja ukrepov je Kacin odgovoril, da bo vlada v ožji sestavi najkasneje v sredo poskušala oceniti morebiten predlog svetovalne skupine, kje bi lahko prišlo do sprememb. Na podlagi tega bo sprejela oceno, ali je gradivo dovolj dobro pripravljeno, da se lahko z njim seznani vlada na formalnem zasedanju, ki je predvideno za četrtek. Takrat naj bi beseda tekla tudi o tem, kako bo z odpiranjem smučišč.

Po podatkih Covid-19 Sledilnika je v Sloveniji trenutno 20.233 aktivnih primerov okužbe, 14-dnevna pojavnost okužb pa je pri 965 na 100.000 prebivalcev. Doslej je bilo okuženih že 75.806 oseb, umrlo pa je 1435 bolnikov s covidom-19.

Jereb: Gibljemo se po robu zmogljivosti našega zdravstvenega sistema

Po besedah vodje oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike UKC Ljubljana Matjaža Jereba nas je epidemija postavila pred dejstvo, da število razpoložljivih postelj v bolnišnicah komaj sledi potrebam okuženih bolnikov, ki zaradi hude ali kritične okužbe dihal potrebujejo bolnišnično obravnavo. Glede na število na novo okuženih se stanje v državi ne umirja in pritisk na bolnišnice ter intenzivne oddelke ne popušča, je Jereb dejal na dopoldanski novinarski konferenci o aktualnih razmerah glede covida-19.

Pojasnil je, da je bil po morda malo manjšem pritisku v prejšnjem tednu prek vikenda ponovno porast sprejemov na navadne in tudi na intenzivne oddelke bolnišnic. Število na novo okuženih ne pada po pričakovanjih, je poudaril.

Več kot 250 intenzivnih postelj v 13 slovenskih bolnišnicah po njegovih besedah zelo verjetno ne morejo pripraviti in "zavedati se moramo, da so rezerve glede postelj in osebja v državi praktično že izčrpane". Problem je namreč tudi pomanjkanje zdravstvenega kadra, ki žal tudi zboleva. "Dejansko osebje težko obvladuje razmere in je psihofizično izčrpano. Negotovost ostaja in ta nepredvidljivost razmer še dodatno stopnjuje pritisk na moje sodelavke in sodelavce," je dejal.

Glede na epidemiološke razmere v državi pa ocenjuje, da vrha po številu zdravljenih bolnikov v bolnišnicah, tako na navadnih kot intenzivnih oddelkih, zelo verjetno še nismo dosegli.

"Kdor misli, da lahko v sedanjih razmerah ob številu aktivno okuženih z novim koronavirusom nudimo vsem covidnim bolnikom, predvsem pa ostalim bolnikom enako oskrbo, kot smo jo lahko ponudili pred epidemijo, živi v nekem drugem svetu in seveda daleč od realnosti," je ob tem opozoril Jereb.

Kot je ponovno poudaril, bomo epidemijo obvladali le skupaj, če se bo vsak držal sprejetih ukrepov za obvladovanje širjenja virusa. Prepričan je, da je treba pri ukrepih vztrajati, vsaj dokler se ne bo neugodna epidemiološka krivulja prepričljivo obrnila navzdol. Ključen razlog, da se to še ni zgodilo, pa je po njegovi oceni v tem, da je virusa v populaciji enostavno preveč.

V UKC Ljubljana je bilo sicer po Jerebovih navedbah v nedeljo na šestih intenzivnih oddelkih, kjer zdravijo covidne bolnike, 67 bolnikov. Smrtnost med covidnimi bolniki, ki so jih zdravili na intenzivnem oddelku, je bila 20-odstotna, podobno kot v prvem valu epidemije je bila starost umrlih dobrih 74 let. Prevladujejo pa starostniki s kroničnimi sočasnimi boleznimi.

Jereb je danes pojasnil, da vsakega umrlega, pri katerem je potrjena okužba z novim koronavirusom, vodijo kot umrlega zaradi covida-19. Večina bolnikov, ki jih zdravijo v bolnišnici, ima prizadeta pljuča zaradi okužbe in redki so tisti, ki morda umrejo zaradi nekega drugega vzroka in pri katerih virus ne bi naredil nobene dodatne škode.

Univerzitetni klinični center Maribor je medtem sporočil, da zdravijo ponovno nekoliko višje število bolnikov s covidom-19. Hospitaliziranih je 198 covidnih bolnikov, od tega 42 na intenzivnem zdravljenju. Še pet bolnikov je umrlo, skupno do nedelje 148. V celjski bolnišnici pa so tvitnili, da zdravijo 152 covidnih bolnikov, 21 jih potrebuje intenzivno terapijo. Šest bolnikov so odpustili v domačo oskrbo. Doslej pa je umrlo 128 covidnih bolnikov.

V mariborskem zdravstvenem domu začasno zapirajo nekatere ambulante

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor je zaradi okužb zaposlenih z novim koronavirusom in drugih odsotnosti na robu organizacijskih zmožnosti. Zaradi tega so po besedah direktorja Jerneja Završnika primorani začasno zapirati nekatere ambulante.

"Glede na zadnje podatke o številu okuženih na območju mariborske regije, ki so v tem trenutku najvišji v državi, pozivamo vse občane Mestne občine Maribor in sosednjih občin, da nujno upoštevajo vse priporočane ukrepe pri preprečevanju možnosti prenosa virusa, saj nam brez njihove pomoči žal ne bo uspelo zaustaviti naraščanja števila okužb," je danes sporočil direktor zdravstvenega doma Jernej Završnik.

Zaradi povečanega števila zaposlenih, pozitivnih na covid-19 in posledično odsotnih z dela, kakor tudi odsotnosti zaposlenih, ki so v karanteni zaradi stika z okuženimi, se srečujejo z vedno večjimi kadrovskimi težavami. Trenutno je odsotnih 131 zaposlenih, med njimi kar deset družinskih zdravnikov in 25 medicinskih sester, ki delajo v ambulantah organizacijske enote Splošno zdravstveno varstvo.

"Glede na trenutni kadrovski položaj in dodatne obremenitve zaposlenih se bojimo, da vseh naštetih del in nalog sami z razpoložljivim kadrom ne bomo zmogli zagotavljati, saj delujemo na robu naših organizacijskih zmožnosti. Zaradi vsega tega bomo primorani nekatere naše ambulante začasno zapirati, za paciente pa bo ustrezno poskrbljeno na drugih delujočih lokacijah. Iz tega razloga pozivamo paciente, da na spletni strani zavoda redno spremljajo obvestila o delujočih ambulantah in delovnem času ambulant ter da se držijo vseh preventivnih ukrepov za zaustavitev prenosa okužbe s covidom-19," je še navedel.

Po njegovih besedah je trenutno zaprtih deset ambulant. Večinoma gre za ambulante, ki so v manjših krajih, med drugim v Šentilju in Račah. "Težava so predvsem točke, kjer je ena ambulanta in torej le ena zdravnica. Kjer je več ambulant, je lažje nadomeščati," je pojasnil direktor.

Zdravniška zbornica zahteva polno nadomestilo za zdravstvene delavce v primeru okužbe s koronavirusom

Stališče ministrstva za zdravje, da okužba s koronavirusom pri zdravstvenih delavcih ne more biti obravnavana kot poškodba pri delu, je po mnenju zdravniške zbornice nepravilno in nezakonito. Od ministrstva zato zahtevajo, da stališče, po katerem zdravstveni delavci niso upravičeni do polnega nadomestila za bolniško odsotnost, nemudoma spremeni.

Zdravstveni delavci so namreč opozarjali, da jim delodajalci ne priznavajo okužbe na delovnem mestu, zaradi česar niso upravičeni do polnega nadomestila za bolniško odsotnost, ministrstvo za zdravje pa je nato v dopisu zavzelo stališče, da okužba s koronavirusom pri zdravstvenih delavcih in sodelavcih ne more biti obravnavana kot poškodba pri delu.

V Zdravniški zbornici Slovenije pa opozarjajo, da je takšno stališče nepravilno in nezakonito. Spomnili so, da je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v številnih dopisih in navodilih že pojasnil, da je v primeru okužbe s koronavirusom, do katere je prišlo na delovnem mestu, vzrok zavarovančeve začasne nezmožnosti za delo poškodba pri delu.

Kljub omenjenem stališču ministrstva se je sicer minister za zdravje Tomaž Gantar pred dnevi strinjal, da so zdravstveni delavci oz. vsi, ki delajo s covidnimi bolniki, v primeru okužbe z novim koronavirusom upravičeni do polnega nadomestila za bolniško odsotnost. Predlog ministrstva za zdravje bo vključen v sedmi protikoronski zakon, je napovedal. 

Direktorica doma starejših Šentjur: Dom ni bolnišnica 

Direktorica Doma starejših Šentjur Vesna Vodišek Razboršek je na današnji popoldanski novinarski konferenci spregovorila o aktualnih razmerah v domu. 

Situacija je resna in težka, zahteva popolno angažiranost, razmere skušamo obvladovati po najboljših močeh, je dejala. Do zdaj je ozdravelo sedem stanovalcev, skupno pa je okuženih 23 stanovalcev. Dva stanovalca sta do zdaj žal umrla. 

Vodišek Razboršek je poudarila, da je dom del skupnosti, ker pa se v zadnjih dneh v občini Šentjur spopadajo z velikim prilivom novih okužb, se posledično dom ni mogel izogniti virusu. Okuženi stanovalci sicer covid-19 dobro prebolevajo, problem pa predstavlja velika kadrovska stiska, saj manjka 22 odstotkov vseh zaposlenih. V preteklem tednu so po besedah direktorice pričeli s preventivnim testiranjem zaposlenih, okužbo pa so potrdili pri zaposleni, ki je bila asimptomatska. 

Po besedah direktorice se stanovalci doma povezujejo v skupnost, ki je nekakšen nadomestek družine. Vajeni so druženja, kar sedaj seveda ni mogoče. Domovi niso bolnišnice, ampak so dom, kjer ljudje živijo več let. V teh težkih trenutkih stanovalci potrebujejo pogovor in dodatno razlago, zakaj so ukrepi potrebni, je dejala. V domu sicer skušajo poudarjati predvsem druge plati današnjega časa, vse kar je lepo in dragoceno. Vabim vas, da se spomnite na starejše, ki živijo v vaši bližini, ki bodo letos v času praznikov še bolj občutili praznino, je zaključila. 

Stanovalci Doma starejših Šentjur, ki so nameščeni v beli coni, bodo lahko sicer odslej sprejemali obiske, pri tem pa bodo morali upoštevati ustrezne varnostne ukrepe proti novemu koronavirusu.

Bi bilo ukrepe smiselno sproščati po občinah oziroma regijah?

Medtem je ekipa Sledilnika covid-19 pripravila nov prikaz rasti in širjenja epidemije, "ki izpostavlja tisto, kar je sicer v skupnih kazalcih skrito: obstajajo povezana geografska območja izrazite rasti in območja relativnega padanja primerov".

Puščice na karti Slovenije kažejo stopnjo rasti oziroma upadanja po občinah. Puščica, zasukana navzgor, pomeni, da se število okuženih iz tedna v teden povečuje, če je zasukana navzdol, pa se število primerov zmanjšuje. Vodoravna lega pomeni, da je stopnja rasti blizu nič. 

"V zadnjem času je videti, da je skupna rast za Slovenijo okoli ničodstotna iz tedna v teden — v zadnjem in predzadnjem tednu smo imeli torej približno isto število dnevno potrjenih okužb. A ko pogledamo na karto Slovenije, vidimo, da imamo področja oziroma regije, kjer število okužb izrazito upada (najbolj izstopa Gorenjska), imamo pa tudi taka področja, kjer je število okužb v izrazitem porastu (Savinjska, Maribor z okolico, Krško z okolico)," ugotavljajo pri Sledilniku.

Ob tem dodajajo, da bodo imela področja, kjer število okužb upada, vse manj dnevno potrjenih primerov, a bodo absolutne spremembe čedalje manjše. Nasprotno pa bodo imele regije, kjer so okužbe v porastu, čedalje večje absolutne priraste ob istih stopnjah rasti, saj za proces velja eksponenten zakon širjenja. 

In kaj to pomeni za Slovenijo kot celoto? "Področja, kjer je število okužb v upadu, bodo k celoti prispevala čedalje manj, področja, kjer so okužbe v porastu, pa bodo prispevala čedalje več k skupni rasti. Zaradi tega nas nizka povprečna rast lahko zavede. Mislimo, da smo dosegli plato ali da se slika celo izboljšuje. V resnici pa morda zgolj ne vidimo bistva – na določenih območjih se slika hitro slabša in tudi kot celota bomo lahko kmalu presegli pretekli vrh, če se te neenakosti v rasti ne bomo zavedali in ustrezno reagirali," menijo pri Sledilniku.

Cizelj: Obnašati se moramo, kot da smo 'vsi okuženi' 

Kot je za 24ur.com pojasnil dr. Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan, smo v prvih dneh novembra uspeli zaustaviti širjenje epidemije. Nehali smo torej pospeševati. Sedaj že praktično celotni november z velikimi napori poskušamo zavirati, a nam ne uspeva prav dobro. "Še vedno vozimo s skoraj enako hitrostjo, kot smo v začetku novembra. Zelo smiselno bi bilo začeti zavirati, in sicer čim močneje," pravi Cizelj. 

In kaj lahko naredimo prebivalci sami? Cizelj meni, da bomo širjenje najbolj učinkovito zavirali, če se bomo vsi obnašali, kot da smo sami, vsi okoli nas pa okuženi. Poudarja pomembnost dosledne uporabe mask, upoštevanja razdalje, razkuževanja rok, malo kontaktov z ljudmi. "Ukrepi naj nam bodo v pomoč pri našem samozaščitnem ravnanju in ne izgovor za drugačna ravnanja, ki žal ogrožajo tudi druge," še dodaja. 

Število okuženih in bolnih moramo po besedah Cizlja obrniti navzdol. Pod 1000 ljudi v bolnišnicah in manj kot 300 pozitivnih testov na dan. "Šele takrat bomo namreč - z dobro mero previdnosti - lahko zaživeli nekaj svobodneje," pravi Cizelj, ki ocenjuje, da lahko to dosežemo še vedno pred koncem leta 2020. A le, če bomo upoštevali ukrepe.